Olga Paušič

Olga Paušič se je rodila leta 1953 v Lendavi. Šolala se je v Murski Soboti in Mariboru, kjer je diplomirala leta 1974. Vse do svoje upokojitve je na DOŠ I Lendava poučevala slovenski jezik in izbirni predmet gledališki klub. Poleg gledaliških besedil, namenjenih mladini, piše odrska besedila tudi za gledališke skupine odraslih.

Njena pisateljska pot se je začela leta 1995, ko sta s Štefanom Huzjanom izdala zbirko Obrazi, dve leti kasneje pa je sledila zbirka avtobiografskih pripovedi z naslovom Imejmo jih radi. Z romanom Junaki je že zaplula v vode mladinskega romana, zbirka odrskih besedil Šolski štosi pa poskuša zapolniti praznino na področju mladinskega gledališča. Njen mladinski roman Skrivnosti iz leta 2006 je bil na razpisu JSKD Slovenije uvrščen med pet najboljših izvirnih besedil, izdanih v samozaložbi. Leta 2011 je izdala mladinski roman Osumljen in zbirko kratke proze z naslovom Mavrični vsakdanjiki. Tega leta je izšla tudi njena zbirka odrskih besedil za otroške in mladinske gledališke skupine z naslovom Veselo na oder. Leta 2012 je izdala zbirko kratkih zgodb za najmlajše Pod belim gradom.

2012. je izšla avtoričina prva pesniška zbirka za odrasle z naslovom Sanje o zvezdah. Besedila piše tudi za lendavsko gledališko skupino odraslih Kofetarji, ki je uspešno uprizorila več njenih odrskih besedil (Kofetarji, En hribček bom kupil, Gremo na morje). Omenjena besedila so objavljena v zbirki Z nasmehom na oder (2015).

Je svetovna popotnica. Svoja potopisna besedila objavlja v pomurskem Vestniku, ljubljanskem Nedeljskem dnevniku, revijah Svet in ljudje, Horizont, Vzajemna in Ona. Leta 2010 je v samozaložbi izdala obsežnejši potopis z naslovom Po sledeh bojevnikov, leta 2011 pa zbirko potopisnega gradiva z naslovom Z nahrbtnikom, s kamero in peresom po svetu.

Bralci so dela Olge Paušič toplo sprejeli, posebno mladi, ki jim je namenjena večina njenih del.

Eden on njenih recenzentov, Lev Detela, piše: »Olga Paušič s svojim enostavnim pripovednim slogom prerašča stopnjo površnega in poljubnega kramljanja o šolskem vsakdanjiku. Njeni teksti se vedno znova razrastejo v zagovor humanega družbenega življenja in funkcionalnega šolskega sistema, ki bi se moral ločiti od današnje obremenjene situacije, saj je očitno, 'da je z našo šolo nekaj hudo narobe'. Paušičeva opozori tudi na socialne razpoke in ohlapno slovensko zakonodajo, katere žrtve so velikokrat najbolj neprivilegirani, otroci iz neurejenih družin, priseljenci in Romi.«

Literarni kritik Matej Krajnc pa zapiše: »Narava iger, ki jih piše Olga Paušič, je takšna, da se ne zadovolji zgolj s prikazovanjem situacij in interakcij med njimi (in posledično osebami v njih), ampak gre v njenih besedilih za večplastno prikazovanje sodobne družbe in tudi angažirano pisanje, ki pa nikoli ni vsiljivo, ampak njegova morala deluje podtalno, tako da bralec ali gledalec uživa v tekstu in hkrati pobere smetano problematike, ki ga prinaša.«

V zbirki Sanje o zvezdah (2012) se Paušičeva loteva pisanja poezije. Pesmi so sicer pogost sestavni del tako njenih odrskih besedil kot tudi kratke proze za otroke (Pod belim gradom, Počitnice pod belim gradom). Matej Krajnc zapiše v uvodniku: »Olga Paušič vidi svet v različnih odtenkih, od zaljubljenega, pomladnega, domačega, jesenskega do razmišljujočega; od pastorale do refleksije. Ta zadnja nosi v sebi tudi humor, sicer nepogrešljivi del avtoričinega proznega opusa; to so pesmi pretanjenega opazovanja in odzivanja na te ali one 'bedarije' ali 'igrarije', ki jih prinaša vsakdan. Pri tem ne prezre niti slovenske literarne zakladnice, po kateri poseže (denimo po Prešernovi Turjaški Rozamundi) in jo naredi sodobno …«

2015. izšlo zbirko kratke proze in pesmi za najmlajše bralce Počitnice pod belim gradom je presojala tudi dr. Judit Zágorec Csuka: »Zgodbe se večinoma odvijajo tako rekoč kot v filmu, perspektiva je večinoma pogled na stvari skozi otroške oči. Vendar obstaja tudi druga plat, in sicer perspektive in dialogi odraslih oseb, npr. babice, dedka, prababice. Le-ti posredujejo svet odraslih, svojo odgovornost in vzgojno vlogo. Ta svet je torej tudi pedagoško obarvan …

Vsak tematski sklop uvajajo pesmi, ki se vsebinsko vežejo na letne čase. Naj poudarim, da je povezati poezijo s prozo v otroški literaturi dobra odločitev, kajti ritem in pripovedovanje besedila imata posebno moč, vabita mladega bralca k branju oziroma poslušanju …«