Page 27 - Lindua 2-3/2007

Strokovna besedila, študije • Szakmai szövegek, tanulmányok

V porabskem kontekstu se termini materinščina/na- od teh usvojijo dva jezikovna koda že v družini, drugi
rodnostna materinščina/materna rejč redno pojavljajo uporabljajo en jezik doma in se drugega naučijo iz oko-
pri avtorjih slovenskih knjižnih in narečnih publicistič- lja. Nekateri otroci pa pridejo prvič v stik z drugim jezi-
nih ter strokovnih besedil. Pomenijo izvorni slovenski kom, ko prestopijo prag vrtca ali šole. strokovnjaki tako
jezik Porabskih slovencev, jezik kot temeljni označeva- razlikujejo med otroki, ki se sočasno (simultano) učijo

lec skupnosti, kot pogoj za njen razvoj in obstoj. Iden- govoriti v dveh jezikih, in tistimi, ki se drugega jezika
tifikacija z jezikom je primarnega pomena. Toda v oko- naučijo oziroma drugi jezik usvajajo, ko je njihov prvi
lju, kjer je izvorni jezikovni sistem zaradi zgodovinskih jezik že ustaljen. Če otrok usvaja drugi jezik po tretjem
in drugih okoliščin nezadostno razvit in ob sodobnih letu, pravimo, da je zaporedni (sukcesivni) dvojezični
družbenih dinamikah zaradi tega tudi vse bolj načet, govorec.
se tudi vprašanje prvega jezika oziroma materinščine
(narodnostne materinščine) izmika ustaljenim kalu- usvajanje več jezikov je zapleten proces, pri katerem
pom in zahteva širše zastavljeno obravnavo, ki mora je soudeležena vrsta spremenljivk. strokovnjaki se
poleg individualnih razsežnosti nujno upoštevati tudi ukvarjajo s potekom procesa in tudi z rezultatom, tj. s

družbeno in kulturno okolje ter zaledje. V takem kon- pridobljeno jezikovno veščino. Na vprašanje, kaj pome-
tekstu je vprašljiv namreč že sam pojem materinščine, ni biti jezikovno vešč dveh jezikov ali doseči veščino v
kot je opredeljen v navedenih definicijah, oziroma po- drugem jeziku, ni enoumnega odgovora. Za nekatere
jem prvega jezika tako z vidika kronološkega usvajanja pomeni obvladati in uporabljati slovnična pravila, za
kot z vidika pridobljene kompetence. druge uporabljati jezik (ali jezika) pri reševanju ko-
gnitivno zahtevnih nalog. Tretji postavljajo v ospredje
razmere, kjer je izvorni jezik (gruden, 2004) v zaposta- komunikacijske spretnosti govorca, medtem ko jim je

vljenem položaju, silijo k prevzemanju drugačnih govor- pravilnost izražanja drugotnega pomena.
nih navad, kar je še predvsem izrazito ob prehodu iz ge-
neracije v generacijo, tako da govorimo o opuščanju ma- Vrnimo se k Toporišičevi enciklopediji slovenskega
terinščine v prid drugega, družbeno prestižnejšega in jezika. Le-ta ne vsebuje terminov jezik okolja ali jezik
tudi praktično bolj uporabnega jezika. Ti procesi se zdi- družbenega okolja, ki sta se v sloveniji običajno upo-
jo naravni in avtomatični, čeprav so največkrat sad pre- rabljala v zvezi z avtohtonima narodnostnima manj-
mišljene jezikovne politike dominantne skupnosti, in šinama, madžarsko v Prekmurju in italijansko na Pri-
nekako neustavljivi, vsaj vse dokler se izmikajo zavesti. morskem. obe sintagmi sta se največkrat uporabljali
kljub temu niso neboleči in globoko prizadevajo skupno- sopomensko. Danes se pretežno uporablja termin dru-

stno bit. uzaveščanje in prepoznavanje mehanizmov je gi jezik, medtem ko se termin jezik okolja iz strokovne
lahko učinkovito orodje za upočasnjenje teh procesov, pedagoške literature polagoma umika. Drugi jezik je si-
nemara pa tudi za preobrat v prid izvornemu jeziku. cer omenjen kot jezik, ki se ga kdo nauči kot drugega ozi-
roma jezik, ki ga večjezičnik zna poleg prvega najbolje.
3. dRuGi in tuJi JeZik Pojem drugi jezik je v evropskih razmerah dovolj znan,
čeprav morda ne dovolj enoznačno opredeljen. Lahko
Nekateri otroci, npr. tisti v dvojezičnih okoljih, pa se pa drugi jezik kot jezik okolja opredelimo vsaj z nasle-

srečujejo z dvema ali več jeziki že od rojstva. Nekateri dnjimi posebnostmi (Fatur, 1993): “Če je materinščina

• 2-3/2007 27