Page 6 - Lindua 4/2008
P. 6
Osebnosti • Személyiségek
in za eno od njih prejel od tamkajšnje tovarne novo
usnjeno torbo. Moj prvi honorar za intelektualno delo.
Preden sem spet stopil pred občinstvo, sem se pesmice
temeljito naučil na pamet. Trema je tičala skrita nekje
v srcu in grlu, vendar nikoli več ni tako močno izbruh-
nila. Nastopal sem na proslavah, šolskih prireditvah in
oddajah »Pokaži, kaj znaš«. Spominjam se, da sva po
mojem uspehu na taki oddaji v Novem mestu »fucala«
z Marjanom Kraljem. Igrala sva se metanje kovancev.
Kralj me je s svojim žametnim glasom, človeško topli-
no in vedrino prevzel in najbrž je takrat prvič v meni
vzklila želja po napovedovanju, profesionalnem javnem
nastopanju.
Gotovo pa si imel še kakšne želje?
V gimnazijskih letih sem se ukvarjal še z mnogimi
rečmi. Zelo dobro sem risal. Med zadnjimi počitnica-
mi smo se trije s kolesi vozili preko Krškega polja do
Podbočja k domačiji akad. slikarja prof. Zorana Didka.
Učil nas je veščin risanja. Iz Ljubljane je prihajal ob-
navljat svojo domačijo. O ljudskem stavbarstvu je znal Maske, 1970
pripovedovati tako slikovito in izvirno kot moj gimna- šah. Oba sta s svojim znanjem vplivala na moj pogled.
zijski profesor Miroslav Kugler o brežiških mestnih hi- Človek običajno gleda v svetem prepričanju, da bi videl.
V resnici pa sploh ne vidi. Šele med razmišljanjem in
pozornejšim opazovanjem, s tem pa z dojemanjem vi-
dnega polja, se ti pogled izostruje. To so vhodna vrata v
neskončne labirinte civilizacije ali - bolje rečeno - v svet
razumnih bitij tega planeta. Od tebe je odvisno, kako
dobro boš izostril svoje vidno polje, od jasnosti slike pa,
do katere stopnje razvoja se boš povzpel.
Ko je napočil čas, si bil najbrž pred težko odločitvijo,
kateri poklic bi si izbral?
Ko se je bilo treba odločiti za nadaljnji študij, sem pov-
prašal Mileta Klopčiča, kaj mi priporoča. Za maturi-
Pogovor z Božidarjem Jakcem na gradu, 1981
tetno nalogo sem izbral njegove socialne pesmi in se
6 • 4/2008