<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n\t

Drage bralke in bralci!<\/strong><\/p>\n

Pred vami je ena redkih knjig, za katero lahko re\u010demo, da je ne smemo prebrati na du\u0161ek! Vsaka zgodba je vredna va\u0161ega \u010dasa in pozornosti, razmisleka in so\u010dutja, zato je prav, da jih prebirate korak za korakom. Ta knjiga je kot \u017eivljenje samo, ki ga zajemamo z \u017eli\u010dkami, \u010de \u017eelimo, da tekne na pravi na\u010din!<\/p>\n

S tretjo knjigo iz trilogije Ogenj, rit in ka\u010de niso za igra\u010de<\/strong>, v kateri so zbrane zgodbe mo\u0161kih, kon\u010dujem poljudne raziskave, zapise in intervjuje o medsebojnih odnosih in intimnem \u017eivljenju na slovenski na\u010din. Vse tri knjige zajemajo \u010das od leta 1900 pa vse do danes.<\/p>\n

\u017delja, ki je \u017ee dolgo tlela v meni, da dam besedo \u0161e mo\u0161kim, se je naposled uresni\u010dila. Tudi zapisovanje njihovih zgodb je potekalo po intervjujih, kar pomeni, da sem bila \u2013 tako kot pri zgodbah \u017eensk \u2013 na koncu le zapisovalka, nikakor pa ne presojevalka tega, kar so mi povedali.<\/p>\n

Prika\u017ei ve\u010d (3 184 ve\u010d besed)<\/span><\/a><\/div>
<\/p>\n
Na za\u010detku sem kolebala, bi ali ne bi povabila k sodelovanju tudi njih. Tisti, s katerimi sem se posvetovala, so me stra\u0161ili, da iz te moke ne bo kruha. \u00bbMo\u0161ki zelo neradi govorijo o sebi! Ne bo ti uspelo!\u00ab sem poslu\u0161ala na vsakem koraku.<\/p>\n
K odlo\u010ditvi, da vseeno tvegam, me je potem nagovoril tudi moj uporni\u0161ki zna\u010daj. \u0160e sre\u010da, da me \u017ee vse \u017eivljenje privla\u010dijo poti, ki mi jih odsvetujejo ali pa zanje pravijo, da so drzne in neprehodne. Pa da bi se ustra\u0161ila mo\u0161kega izziva?!<\/p>\n
Nekaj izpovedi starej\u0161ih gospodov sem \u0161e imela na zalogi, manjkale so mi zgodbe malo mlaj\u0161ih. Najprej sem poskusila s Facebookom. (Hvala vsem svetnikom zanj!) Odziv je bil neverjeten! Ve\u010d deset prijateljev me je \u017ee v prvih dneh po objavi prosilo, \u010de mi lahko povedo svojo zgodbo. Glas o moji nameri je potem \u0161el od ust do ust. Po razli\u010dnih predavanjih so se odzvali tudi dijaki in \u0161tudenti. Hvala vsem mentoricam, ki ste jih spodbujale, da so mi zaupali nekaj svojih skrivnosti!<\/p>\n
Mnogi ste me obiskali na domu. Zimski vrt je postal prizori\u0161\u010de \u0161tevilnih mo\u0161ko obarvanih usod. Nekatere so bile kratke in jedrnate, pri drugih je bilo na koncu te\u017eko postaviti piko. Vmes ste bili tudi tak\u0161ni, ki ste svojo zgodbo napisali sami in jo poslali po elektronski po\u0161ti.<\/p>\n
Zelo poseben sogovornik je bil Oto iz Bele krajine. Njegov spomin, tako se mi zdi, deluje na podlagi asociacij. Omeni\u0161 mu, denimo, besedo \u00bbfirtoh\u00ab in \u017ee se spomni zgodbe, povezane z njo: \u00bbMoja stara mama je imela poseben \u00bbdezinfekcijski firtoh\u00ab. Ko je \u010dlan na\u0161e glasbene skupine postal zobozdravnik, sem predlagal, da mu kupimo podobnega. Firtoh je namre\u010d \u010distil vse. \u010ce je bilo dete smrkavo, mu je z njim obrisala nos. Na njivi je odlo\u017eila motiko, si obenj obrisala roke, \u017elico ali vilice ter se lotila hrane. Ko je pri\u0161la k moji mami na vsakodnevni obisk, ta pa je ravno vlekla testo za \u0161trudelj, si je stara mama br\u017e obrisala roke ob firtoh in vneto vlekla testo. \u0160e tako umazane roke si je obrisala obenj. Odli\u010den, ve\u010dnamenski del garderobe, \u0161koda, da tak\u0161nih danes ni ve\u010d.<\/em>\u00ab<\/p>\n
Mo\u0161ke zgodbe so mi dale misliti. Po\u010dasi sem spoznala, da sem bila v preteklosti tudi sama marsikdaj \u017ertev pav\u0161alnih ocen<\/em> o tem, kak\u0161ni so mo\u0161ki, kako \u010dutijo, kaj zmorejo, kaj ho\u010dejo, pri\u010dakujejo in kako ravnajo, ko so potisnjeni ob zid. Streznitev, da je realno \u017eivljenje na stotine svetlobnih milj oddaljeno od stereotipov, pa je pri\u0161la zlasti v stiku z mlaj\u0161imi.<\/p>\n
Sogovorniki so me \u0161e dodatno prepri\u010dali, da je \u017eivljenje, ki ga \u017eivimo, sestavljeno iz ve\u010d hitrosti. \u010ce so nekateri med njimi \u0161e zmeraj priklopljeni<\/em> na vrednote, predsodke, spoznanja, ravnanja in ukrepanja, zna\u010dilna za 20. stoletje, pa jih drugi po na\u010dinu \u017eivljenja krepko prehitevajo po levi in desni. Principi, ki jim sledijo, so novi, druga\u010dni, predvsem pa \u0161e nepreverjeni, zato tudi te\u017eko sodim, komu od njih bo pot do cilja tlakovana z manj padci in poleni pod nogami.<\/p>\n
Tudi pri \u00bbmo\u0161kih zgodbah\u00ab se je zgodilo podobno kot pri \u017eenskih: tisti, ki sledijo preverjenim dru\u017einskim, tradicionalno obarvanim vrednotam (brez ve\u010djih pretresov do\u0161tudirajo, si ustvarijo gnezdo, poro\u010dijo, imajo otroke<\/em>), imajo obi\u010dajno precej \u00bbnezanimivo\u00ab \u017eivljenje. Razen, seveda, \u010de ga ne zaznamujejo bolezni, nesre\u010de.<\/p>\n
Nisem si mislila, da so tudi mo\u0161ki vra\u017eeverni. Binetova babica, na primer, bi morala iti za nuno.<\/p>\n
Leta 1937, tik pred je podala zaobljubo, se je zagledala v \u0161oferja, ki je vsako jutro pripeljal eno od u\u010denk, ki jih je v nunski \u0161oli pou\u010devala. K poroki je \u0161la, kak\u0161no bogokletstvo za tiste \u010dase, \u017ee nose\u010da. Ko je avto z \u017eeninom in nevesto speljal izpred doma\u010de hi\u0161e na cesto, je povozil otroka, ki se ni pravo\u010dasno umaknil. Zakon, ki je bil \u017ee na za\u010detku zaznamovan s tak\u0161no tragedijo, ni mogel biti sre\u010den. Mo\u017e je z \u017eeno zelo grdo ravnal, ona pa se je na skrivaj vdajala pija\u010di, se, ko je bila sama, bi\u010dala po hrbtu in hodila v cerkev. Od osmih \u017eivorojenih otrok je ostal \u017eiv le Binetov o\u010de, pa \u0161e ta verjetno zato, ker ga je \u0161e pravo\u010dasno vzela k sebi samska teta. Tudi Binetov o\u010de v zakonu ni imel sre\u010de. Od petih otrok, ki so se mu rodili, je ostal \u017eiv le Bine. Pri triindvajsetih je malo manjkalo, pa bi se poro\u010dil, a mu je bodo\u010da \u017eena teden dni pred poroko u\u0161la z najbolj\u0161im prijateljem. Sklenil je, da ostane sam, da se na ta na\u010din posku\u0161a znebiti dru\u017einskega uroka.<\/em><\/p>\n
Presenetilo me je, s kak\u0161no mo\u010djo dedje<\/em> in njihovi sinovi<\/em> \u0161e danes ob\u010dutijo posledice med- in povojnega \u010dasa. Travme, ki so se globoko zajedle v slovensko bit, pu\u0161\u010dajo, kot ka\u017ee, sledi tudi v medsebojnih odnosih. Naj se sli\u0161i \u0161e tako \u010dudno: zaradi ideolo\u0161kih zablod trpi marsikatera zveza, sovra\u017eijo se sosedje, sorodniki, nekateri pa celo izgubijo slu\u017ebo.<\/p>\n
An\u017eetov praded je septembra 1947 v poznih popoldanskih urah \u0161el v mlin po moko. Nikoli ve\u010d se ni vrnil. Dru\u017eina \u0161e zmeraj i\u0161\u010de njegov grob. \u010cetudi ljudski glas ve, kdo so bili morilci, pa so ti, \u017eal, grozljivo resnico o tem, kaj se je v resnici zgodilo, odnesli s seboj v grob. <\/em><\/p>\n
Ko je Milan (1941) izvedel, da je bil njegov o\u010de domobranec, se je na smrt zbal, da bo kot novinar izgubil slu\u017ebo. Njegova mama je umrla leto po osamosvojitvi. Ker so jo pokopali cerkveno kljub zgra\u017eanju bratov in sester, njega ni bilo na pogrebu. Mislil je, da bi udele\u017eba okrnila njegov ugled. <\/em><\/p>\n
\u010ce so dedje in sinovi<\/em> pridno uporabljali zdravo kme\u010dko pamet, ta v mlaj\u0161ih generacijah \u017ee izgublja pomen. Hecen, a zgovoren primer: \u010de je bilo \u0161e pred desetimi, petnajstimi leti logi\u010dno, da se je preverjalo vreme s pogledom skozi okno, se danes dogaja, da bolj zaupamo Googlovim informacijam kot sami sebi.<\/p>\n
Tudi dedje in sinovi<\/em> so iskali partnerice prek oglasov, a le v primeru, \u010de jim je tekla voda v grlo. Ne razumejo, da njihovi otroci (vnuki) nasedejo vsemu, kar pi\u0161e na Facebooku ali na razli\u010dnih straneh, namenjenih zmenkarijam. Babe za kavs<\/em>, ki se tam ponujajo, niso primerne za kaj ve\u010d kot za preganjanje dolg\u010dasa<\/em>. Pika.<\/p>\n
\u010ce so morali mo\u0161ki, rojeni na za\u010detku dvajsetega stoletja, imeti spolne odnose vsaj trikrat na dan, njihovi sinovi pa so se zadovoljili s trikrat na teden, je danes veliko druga\u010de. Stres, alkohol, mamila, te\u017eave v slu\u017ebi, slaba samopodoba, depresija in kroni\u010dno pomanjkanje testosterona povzro\u010dajo, da \u017eelja po seksu vedno bolj izginja. Piko na i dodaja \u0161e egoizem, ki se hitro razra\u0161\u010da, mlade pa prepri\u010duje, da je bolje \u017eiveti sam, prilo\u017enosti za seks se pa\u010d ponujajo na vsakem koraku in ni treba, da si zato mo\u0161ki omisli partnerico.<\/p>\n
\u010ce je bil \u0161e pri dedih in sinovih<\/em> skok \u010dez plot pospremljen s slabo vestjo, se je ta v 21. stoletju bolj ali manj izpridila. Slaba vest je \u017ee skoraj povsem izginila, skok \u010dez plot pa se je spremenil v rekreacijo<\/em>, ki ti pripada<\/em>.<\/p>\n
Prilo\u017enosti za seks ni nikoli manjkalo. Po drugi svetovni vojni, v \u010dasu sindikalnih zabav, so pri\u0161li na svoj ra\u010dun sinovi<\/em>, danes, ko \u2013 med drugim \u2013 cvetijo tudi virtualne zmenkarije, pa vnuki<\/em>. Dobiti primerno \u017eensko za dati se dol<\/em>, ne predstavlja ve\u010d prav nobenega napora! Prilo\u017enosti na razli\u010dnih zabavah ali kar tako, kjer so prisotni alkohol in mamila, je ve\u010d kot preve\u010d.<\/p>\n
Posebno kategorijo predstavljajo tudi seks-frendi<\/em>. Mo\u0161ki in \u017eenska si izmenjata telefonski \u0161tevilki in se pokli\u010deta zgolj takrat, ko si za\u017eelita malo telovadbe<\/em>.<\/p>\n
Kar nekaj mladih fantov si slu\u017ei kruh kot seks-spremljevalci<\/em>. Pla\u010dilo je odvisno od starosti \u017eenske, ki se ji posve\u010dajo (od dvesto do petsto evrov).<\/p>\n
Homoseksualnosti je ve\u010d, kot je je bilo neko\u010d. Morda tudi na ra\u010dun bolj spro\u0161\u010denih<\/em> spolnih praks?<\/p>\n
\u010ce so bile pred tridesetimi in ve\u010d leti popularne anonimke, so njihovo mesto v aktualnem \u010dasu prevzele objave na dru\u017eabnih omre\u017ejih. Ni tako poredko, ko se fantje dogovorijo, da bodo prijateljev spolni odnos posneli in potem objavili. Na javno poni\u017eanje marsikdo ni pripravljen. Samomor pa potem predstavlja edini izhod.<\/p>\n
Starej\u0161i trdijo, da so mladi brezskrbni, pi\u0161meuhovski. Pa res? Kako se je po\u010dutil Bine, ko mu je umrl petletni brat za levkemijo? Kaj vse do\u017eivlja Nik, ki so ga strokovne slu\u017ebe namestile v dija\u0161kem domu, le streljaj stran od doma? Mama z bipolarno motnjo je dnevno ogro\u017eala njegovo \u017eivljenje. Niko je sr\u010dni bolnik in \u010daka na zahtevno operacijo. Njegov vzornik je Primo\u017e Rogli\u010d, nobene kolesarske tekme ne zamudi, \u010deprav mu ne bo nikoli dano, da bi na podoben na\u010din poganjal pedale. Zoran je bil uspe\u0161en mlad nogometa\u0161. Potem pa je za\u010del brez pravega razloga krvaveti iz u\u0161esa. Goranov o\u010de se je lani zna\u0161el v zaporu, mama pa je do\u017eivela \u017eiv\u010dni zlom. Lenart je ostal sam, potem ko je v prometni nesre\u010di umrla mama. O\u010de je \u017ee kmalu po njegovem rojstvu od\u0161el neznano kam. Beno je trener. V njegovi skupini petnajstih najstnikov jih je pet, ki jim eden od star\u0161ev umira za rakom. <\/em><\/p>\n
Zaradi skrhanih odnosov med star\u0161i je iz dneva v dan ve\u010d zapu\u0161\u010denih otrok, ki so bili pri\u010de prevaram, ljubosumju, fizi\u010dnemu nasilju. Zaradi \u0161\u010duvanja k sovra\u0161tvu, pretirane \u010dustvene naveze z materjo ali o\u010detom, izgorelosti zaradi preve\u010d ob\u0161olskih dejavnosti, strahu pred neuspehom, dominantnosti, odvisnosti, pomanjkanja empatije, ignorantskih star\u0161ev, nasilja velikokrat obupajo.<\/p>\n
Premalo se zavedamo, da tudi permisivna vzgoja pu\u0161\u010da neizbrisne sledi. Danes se \u017ee soo\u010damo s problemati\u010dnimi otroki, ki so se rodili star\u0161em iz permisivno vzgojenih generacij. Tudi pri nas se najdejo matere, ki \u017eelijo svojemu sinu na silo spremeniti spol.<\/p>\n
Tudi matere niso ve\u010d le \u017ertve<\/em> otrok, kuhinje in mo\u017ea, kot so neko\u010d bile. Njihov vsakdan marsikje in marsikdaj poteka med aktivno in agresivno uporabo pametnega telefona, tur\u0161kimi nadaljevankami, ljubi\u010di<\/em>, pasjimi ljubljen\u010dki in nezdravo hrano (junk food).<\/p>\n
Zamisliti bi se bilo treba tudi o odvisnosti od socialnih transferjev.<\/p>\n
Premalo pozornosti posve\u010damo dejstvu, da imajo zaradi odsotnosti star\u0161ev<\/em> njihovi otroci precej te\u017eav. Kaj bo, ko bodo za\u010deli tkati medsebojne odnose mladi, ki redno jemljejo Ritalin? Si sploh lahko predstavljamo, koliko jih je \u017ee? \u010ce jih ne morejo obvladati ne star\u0161i ne u\u010ditelji, kdo jih bo?<\/p>\n
Zelo me skrbi \u010dustvena otopelost, pomanjkanje empatije nasploh. Zgodb v stilu: \u00bb\u0160el na \u017eur. Spoznal \u017eensko. Njeno ime me ne zanima. Se dava dol. Ponoviva \u010dez par dni. Brez obveznosti, zgolj zaradi u\u017eitka. Ona vezana, jaz vezan,\u00ab<\/em> je ni\u010dkoliko. Brez slabe vesti, brez ob\u010dutka za prav in za narobe. Je po sredi samopotrjevanje, egoizem ali zgolj \u017eelja po neobvezujo\u010dem u\u017eitku?<\/p>\n
Med poslu\u0161anjem sem spoznavala, da tudi mo\u0161ki pogre\u0161ajo sogovornika ali poslu\u0161alca, ko nastopijo te\u017eave. Postajajo negotovi. Kot bi se bali \u017eenske agresivnosti, ki jih izpodriva iz igre malodane na vsakem koraku. Pogosto so zato raje tiho in upajo, da bo \u017ee kako ali pa da bodo te\u017eave kar same izginile.<\/p>\n
Prva ljubezen jih je praviloma zaznamovala za vse \u017eivljenje. O zvestobi imajo razli\u010dna mnenja. Je pa zanimivo, da jih je bilo kar nekaj, ki so se po poroki, \u010deprav so imeli pred njo burno ljubezensko \u017eivljenje, spremenili v zelo tradicionalne mo\u017ee.<\/p>\n
Tudi jo\u010dejo druga\u010de kot \u017eenske. Bili so trije bratje, ki so ljubili tri sestre. Zaradi nasprotovanja star\u0161ev so se ljubezenske zveze razdrle. Dekleta so hitro na\u0161le druge, se poro\u010dile, fantje pa so ostali samski vse do smrti.<\/em><\/p>\n
Bole\u010dino, ki jih raz\u017eira, lahko zelo natan\u010dno opi\u0161ejo. V\u010dasih se zdi, da o njej pogosto premi\u0161ljujejo, ker jo poznajo v podrobnosti. Ne morejo razumeti, da so \u017eenske tak\u0161ne<\/em>.<\/p>\n
\u00bbDal sem ji vse, kar sem lahko, ona pa me je pustila na cedilu!\u00ab<\/em> je stavek, ki sem ga pogosto sli\u0161ala.<\/p>\n
Ne razumejo \u017eensk, ki jim je glavna skrb njihova zunanjost. \u00bbPi\u010dketine si zdej limajo s sekundnim lepilom zgornjo ustnico, namesto da bi \u0161le na botoks,\u00ab<\/em> mi pripovedujejo in ne morejo verjeti, da so \u017eenske lahko tako neumne.<\/p>\n
S sogovorniki nismo zmeraj na\u0161li skupnega jezika, ko smo se pogovarjali o tem, kdaj mo\u0161ki odraste in postane odgovorna oseba v \u017elahtnem pomenu besede. Hitro smo se pa strinjali, da so imeli dedje in sinovi<\/em> veliko ve\u010d prakti\u010dnega znanja, kot ga imajo vnuki<\/em>. Bili so priu\u010deni obrtniki, znali so popraviti marsikaj, skoraj vsak je imel doma delavnico z razli\u010dnim orodjem, ki je slu\u017eilo za manj\u0161a in ve\u010dja doma\u010da dela.<\/p>\n
Po drugi strani so se dedje in sinovi<\/em> na vso mo\u010d otepali, da bi opravljali gospodinjska opravila, vozili otroke na sprehod, hodili na roditeljske sestanke ali prisostvovali \u017eeninemu porodu. Manko so nadomestili, ko so prijokali na svet vnuki<\/em>.<\/p>\n
V manj kot tridesetih letih se je drasti\u010dno spremenil tudi odnos do \u017eivali. Psa ali ma\u010dko so imeli radi tudi neko\u010d, a raje bi umrli, kot se z njimi v naro\u010dju prikazali v javnosti. Mladi s hi\u0161nim ljubljen\u010dkom spijo, se fotografirajo za na dru\u017eabna omre\u017eja, do njih se obna\u0161ajo kot do partnerja ali otroka.<\/p>\n
Druga\u010den je tudi odnos do tako imenovanega zdravega na\u010dina \u017eivljenja. \u010ce je \u0161e generacijam, ki so bile rojene pred letom 1970, polurni po\u010ditek po kosilu pomenil najve\u010d, kar so si lahko privo\u0161\u010dili zase, imajo danes glavno in tudi zelo pomembno vlogo razli\u010dne \u0161portne aktivnosti. \u010ce je pred tridesetimi leti tekel maraton v rekreativne namene komaj kdo, jih zdaj samo v \u017direh te\u010de ve\u010d kot dvesto.<\/p>\n
Mlaj\u0161e generacije bolj skrbijo tudi za to, kaj dajo vase<\/em>. Tisti, ki stojijo za tako imenovano zdravo prehrano, ki ni nujno, da je tudi v resnici primerna, pa na ra\u010dun skrbi za zdravje kujejo mastne dobi\u010dke.<\/p>\n
\u010ce je \u0161e pred tridesetimi leti veljalo, da ima pravi mo\u0161ki bogat ljubezenski tepih<\/em> na prsih, ga danes, \u010de jim ta slu\u010dajno zraste, ve\u010dina brije. Biti brez dlak tudi okoli spolovila, je trend, ki ga vsaj nekaj \u010dasa \u0161e ne bo mogo\u010de ustaviti.<\/p>\n
Mladi se, tak ob\u010dutek sem dobila, la\u017ee odlo\u010dijo za odhod v tujino. Gradnja hi\u0161ice, ki bi stala nedale\u010d stran od doma, ni ve\u010d prioriteta. Marsikdo tudi ne razume, da so se \u0161e nedolgo nazaj slovenske zasebne hi\u0161e gradile ob pomo\u010di bli\u017enjih in prijateljev. V zakonski zvezi ne vidijo (ve\u010d) smisla, \u010de \u017ee, potem se raje odlo\u010dijo za partnersko zvezo brez obveznosti.<\/p>\n
Zanimiv je tudi odnos do spolnosti. Nekako je izginil strah pred spolnimi boleznimi, saj vlada prepri\u010danje, da je vsaka, \u0161e tako huda in trdovratna, kot recimo HIV \u2013 ozdravljiva. Mo\u0161ki zelo neradi uporabljajo kondome. Tudi tisti iz mlaj\u0161ih generacij trdijo, da mora za kontracepcijo poskrbeti \u017eenska. Spolnost je, kot \u017ee re\u010deno, v prvi vrsti pomembna zaradi u\u017eitka. \u010ceprav je veliko ve\u010d ponudbe kot povpra\u0161evanja<\/em>, pa se zaradi prakti\u010dnosti raje samozadovoljujejo. Spolna nemo\u010d je prisotna tudi pri mlaj\u0161ih parih.<\/p>\n
Janja (1984) in Gorazd (1985) imata dober zakon. V zadnjih dveh letih pa prihaja do te\u017eav v postelji. Mo\u017e ima kak\u0161en kilogram preve\u010d, vseeno pa je zelo uspe\u0161en tenisa\u010d. V dru\u017ebi rad popije kak\u0161no pivo. Poiskala sta pomo\u010d strokovnjaka, kajti kljub veliki \u017eelji po spolnosti ud prehitro uplahne. S samozadovoljevanjem pa nima nobenih te\u017eav.<\/em><\/p>\n
Dekleta pravijo, da so tako imenovani \u010defur\u010dki<\/em> vedno bolj za\u017eeleni, saj je njihov odnos do spolnosti bolj naraven in manj komplicirajo.<\/p>\n
Iz zgodb, ki so bile povezane z odnosom do mame (star\u0161ev), sem razbrala, da se bo tem odnosom treba ve\u010d posve\u010dati. Nekatere navezanosti so, milo re\u010deno, zelo nezdrave. Mo\u0161ki, ki si za partnerico<\/em> izbere mamo, ni sre\u010den, \u010detudi mu tak\u0161en odnos omogo\u010da nemalo prakti\u010dnega udobja in zadovoljstva.<\/p>\n
\u010ce dedje in sinovi<\/em> svoji zunanjosti niso posve\u010dali veliko pozornosti, pa je pri mlaj\u0161ih generacijah \u010disto druga\u010de: obla\u010dila, kozmetika, \u010devlji, torbica, avto itd. so postali zelo pomembni dokazi podobe sodobnega mo\u0161kega.<\/p>\n
Danes internet ponuja na tiso\u010de razli\u010dnih ''afrodiziakov'', ki tistim, ki so \u017eeljni neskon\u010dnih orgazmov, pomagajo, da uresni\u010dijo svoje sanje.<\/p>\n
Po drugi strani pa rakava obolenja poru\u0161ijo marsikatero ljubezensko zvezo. ''Kdo bi se vezal s partnerjem ali partnerko, ki lahko \u017ee jutri umre?''<\/p>\n
\u0160e pred desetimi in ve\u010d leti smo imeli Slovenci komaj kak\u0161nega psihoterapevta. Danes je slika zelo druga\u010dna. Ljudi, ki i\u0161\u010dejo njihovo pomo\u010d predvsem zaradi krhanja medsebojnih partnerskih odnosov ali te\u017eav v spolnosti, je iz dneva v dan ve\u010d.<\/p>\n
Po nekaterih podatkih \u017ee vsak \u010detrti Slovenec jemlje antidepresive. Tisti, ki jih, tako pravi stroka, ne najdejo ve\u010d u\u017eitka v stvareh, ki so jih neko\u010d radi po\u010deli, vklju\u010dno s predajanjem telesnim u\u017eitkom. Pogosto jih preveva ob\u010dutek, da niso vredni ljubezni. To je zelo te\u017eko za partnerje, ki kljub velikemu trudu in izkazovanju ljubezni ne morejo prebiti zidu, ki ga tak\u0161na oseba zgradi okrog sebe. Pri mo\u0161kih lahko antidepresivi negativno vplivajo tudi na erekcijo.<\/p>\n
\u0160e to: neko\u010d je menda ''bolela glava'' \u2013 \u017eenske, danes je ravno obratno: mo\u0161ki so tisti, ki, \u010de je verjeti \u017eenskam, pogosteje be\u017eijo v ta priro\u010dni izgovor!<\/p>\n
Bolelo me je srce, ko sem poslu\u0161ala, kako ma\u010dehovsko se obna\u0161amo do nekaterih mladih intelektualcev.<\/p>\n
Marjan (1972) je bil doma na kmetih. Vsako jutro je vstal \u017ee okoli \u010detrte ure, da se je lahko \u0161e pravo\u010dasno spustil v dolino, sedel na delavski avtobus in se odpeljal v \u0161olo. U\u010denje mu sicer ni delalo te\u017eav, a ve\u010d kot dober ni bil nikoli. \u00bbZa nekoga, ki pride k pouku v gojzarjih in smrdi po kravah, je tak\u0161en uspeh \u2013 odli\u010den!\u00ab mu je ob podelitvi maturitetnih spri\u010deval dejal tudi razrednik.<\/em><\/p>\n
Kot \u0161tudent prvega letnika na fakulteti je s svojimi inovacijami izbolj\u0161al delovanje o\u010detove \u017eage. Prihranki pri elektriki so bili vredni razmisleka in \u0161ir\u0161e pozornosti.<\/em><\/p>\n
Kje najti denar za dodatne raziskave? Vsi, s katerimi se je pogovarjal, so se mu smejali, \u010de\u0161 raje poskrbi, da bo\u0161 bolj uspe\u0161en \u0161tudent. Ob \u00bbpomo\u010di\u00ab so\u0161olca iz srednje \u0161ole pa so ga tudi na fakulteti kmalu dohitele zmerljivke o \u00bbgojzarjih in smradu po kravah\u00ab.<\/em><\/p>\n
V tretjem letniku ni ve\u010d zmogel redno \u0161tudirati. Ne po finan\u010dni plati ne zaradi svoje raziskovalne \u017eilice, ki mu je jemala vedno ve\u010d \u010dasa.<\/em><\/p>\n
Neko\u010d sta se z o\u010detom usedla v razmahanega fi\u010dka in se odpeljala \u010dez Karavanke. Tam je bilo \u017eag, kolikor ho\u010de\u0161. Zaradi te\u017eav z jezikom so bili redki, ki so Marjanu prisluhnili. Prosili so ga, naj se vrne, ko bo znal nem\u0161ko.<\/em><\/p>\n
Z o\u010detom sta se odpeljala naprej proti severu. Kon\u010dno je naletel na \u010dloveka, ki je razumel skice, ki jih je Marjan dal na mizo. Bil je ve\u010d kot navdu\u0161en. Marjanu je finan\u010dno omogo\u010dil, da je svojo inovacijo razvijal naprej do prakti\u010dne uporabe. Danes jo uporabljajo vse \u017eage po Evropi in Ameriki in malokdo, \u010de sploh kdo, ve, kdo je njen \u00bbo\u010de\u00ab.<\/em><\/p>\n
Marjan se je v tujini, kasneje tudi v Ameriki, Kanadi, in \u0161e kje, zelo uveljavil. Postal je svetovljan, postal je nekdo, ki ga je stroka izjemno cenila in spo\u0161tovala.<\/em><\/p>\n
Pred leti je potem naneslo, da je predaval tudi ne nekem simpoziju v domovini. Po spletu naklju\u010dij se je sre\u010dal s srednje\u0161olskim profesorjem. Ko ga je ta prepoznal, mu je cini\u010dno podrobil: \u00bb\u010ce pa tak\u0161ni, kot si ti, uspejo v tujini, je pa \u017ee bolje, da sem kar doma.\u00ab<\/em><\/p>\n
\u0160e ena zgodba: \u00bbBine je v \u010dasu \u0161tudija pou\u010deval otroke verouk v doma\u010di fari. Ko je diplomiral (z odliko) in poslal pro\u0161njo za slu\u017ebo na doma\u010do O\u0160, jo je ravnatelj nesramno zavrnil, in to vpri\u010do nekaj u\u010diteljev: \u00bbNa na\u0161i \u0161oli bo 'far\u0161ka kuharica' u\u010dila le prek mojega trupla.\u00ab Po skoraj 12 letih sta Bine in njegova partnerica med vodilnimi strokovnjaki v svoji stroki v eni od dr\u017eav EU ...\u00ab<\/em><\/p>\n
Razlik in sorodnosti med mo\u0161kimi razli\u010dnih generacij je \u0161e veliko. Prepri\u010dana sem, da bo vsak od vas, spo\u0161tovani bralke in bralci, v knjigi na\u0161el kak\u0161no. Z nekaterimi se boste poistovetili, druge vas bodo presenetile, s tretjimi se ne boste strinjali.<\/p>\n
Zgodbe, ki ste jih vzeli v roke, so na\u0161e \u2013 doma\u010de. Tiste, ki se jih ob poplavi \u0161tevilnih \u00bbtelenovel\u00ab (tudi v knji\u017eni obliki) pogosto zanemarja! Morda bi bil \u017ee skrajni \u010das, da se jim malo bolj posve\u010damo, kajti razli\u010dne tur\u0161ke in \u0161e kak\u0161ne nadaljevanke, s katerimi nas zasipavajo televizijski programi, nimajo druge vloge, kot ustvarjati iluzijo, kako bi lahko bilo, pa nikoli ne bo.<\/p>\n
Zgodbe, ki jih najdete v trilogiji Ogenj, rit in ka\u010de niso za igra\u010de<\/strong>, pa so zgodbe ljudi, mimo katerih hodimo, a si ne vzamemo \u010dasa, da bi jim prisluhnili.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Milena Miklav\u010di\u010d<\/strong><\/p>\n
<\/div>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>
\n
\n\t\t $\"\"$ \n\t<\/div>\n\n<\/div><\/div><\/div>
\n
\n\t
Milena Miklav\u010di\u010d<\/strong> je izdala ve\u010d knjig, ve\u010dina je namenjena otrokom. Za odrasle pi\u0161e zgodbe, ki jih ji pripovedujejo anonimni pripovedovalci. Z njimi odstira \u017eivljenjske, zelo intimne skrivnosti, saj govorijo o stvareh, o katerih se je mol\u010dalo in se \u0161e mol\u010di. Prva knjiga iz tega cikla nosi naslov Usode <\/strong>(razprodana), sledila je knjiga \u017denske,<\/strong> v kateri je ve\u010d kot 50 zgodb o \u017eenskah dana\u0161njega \u010dasa. Leto 2013 je zaznamovala ena najve\u010djih slovenskih uspe\u0161nic, Ogenj, rit in ka\u010de niso za igra\u010de<\/strong>. Leta 2017 je sledila Ogenj, rit in ka\u010de niso za igra\u010de, 2. del, <\/strong>s podnaslovom Babice, h\u010dere, vnukinje. <\/strong>Tretja knjiga iz trilogije Ogenj rit in ka\u010de niso za igra\u010de, ki prina\u0161a mo\u0161ke zgodbe, pa je iz\u0161la leta 2019.<\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div>
\n
\n\t
Milena Miklav\u010di\u010d a K\u00f6nyv \u00e9jszak\u00e1j\u00e1ra az Ogenj, rit in ka\u010de niso za igra\u010de. Del 3.Mo\u0161ke zgodbe<\/a> c\u00edm\u0171 k\u00f6nyv\u00e9b\u0151l k\u00fcld\u00f6tt fejezeteket.<\/p>\n
Megjelentetve a szerz\u0151 enged\u00e9ly\u00e9vel<\/small><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div>
\n
\n\t\t\t \n\t\t\t $\"\"$ \n\t\t\t<\/a><\/div>\n\n<\/div><\/div><\/div><\/div>
\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/li>\n\t\t<\/ul>\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
<\/a><\/li>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/ol>\n\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t \n\t\t\t\t\t\t<\/em>\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t \n\t\t\t\t\t\t<\/em>\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tJelka P\u0161ajd\t\t\t\t\t\t<\/h1>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>
Az idei K\u00f6nyv \u00e9jszak\u00e1j\u00e1ra \u00f6sszefoglal\u00f3t k\u00fcld\u00f6tt a Debeli sneg je d\u00fcno, Znanje o vremenu v Slovenskih goricah, Prekmurju in Porabju c\u00edm\u0171 k\u00f6nyv\u00e9b\u0151l, amelyet ITT<\/a> olvashatnak.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>
\n
\n\t\t\t \n\t\t\t $\"\"$ \n\t\t\t<\/a><\/div>\n\n<\/div><\/div><\/div>
(Jelka P\u0161ajd, 2019: Debeli sneg je d\u00fcno: znanje o vremenu v Slovenskih goricah, Prekmurju in Porabju, Murska Sobota: Pomurski muzej)
\nMegjelentetve a szerz\u0151 enged\u00e9ly\u00e9vel
\n<\/small><\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>
\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/li>\n\t\t<\/ul>\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
<\/a><\/li>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/ol>\n\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t \n\t\t\t\t\t\t<\/em>\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t \n\t\t\t\t\t\t<\/em>\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tTatjana Bogdan\t\t\t\t\t\t<\/h1>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>
\n
\n\t\t $\"\"$ \n\t<\/div>\n\n<\/div><\/div><\/div>
Az idei K\u00f6nyv \u00e9jszak\u00e1j\u00e1ra egy \u00fatibesz\u00e1mol\u00f3t k\u00fcld\u00f6tt a kar\u00e1csonyi-\u00faj\u00e9vi k\u00f6rutaz\u00e1s\u00e1r\u00f3l, amelyet ITT<\/a> olvashatnak el. Az \u00fatibeszamol\u00f3t a k\u00f6nyvt\u00e1runkban is bemutatja majd. <\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>
\n
\n\t\t\t \n\t\t\t $\"\"$ \n\t\t\t<\/a><\/div>\n\n<\/div><\/div><\/div>
(Tatjana Bogdan, Kar\u00e1csonyi-\u00faj\u00e9vi k\u00f6rutaz\u00e1s az MSC Opera nev\u0171 haj\u00f3val, m\u00e1rcius 2020)
\nMegjelentetve a szerz\u0151 enged\u00e9ly\u00e9vel<\/p>\n
<\/small><\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>
\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/li>\n\t\t<\/ul>\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
<\/a><\/li>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/ol>\n\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t \n\t\t\t\t\t\t<\/em>\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t \n\t\t\t\t\t\t<\/em>\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tJanja Magdi\u010d\t\t\t\t\t\t<\/h1>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>
Iskrenje srca<\/h4>\n
A szerz\u0151 \u00e9s a kiad\u00f3 digit\u00e1lis form\u00e1ban adom\u00e1nyozt\u00e1k a k\u00f6nyvet, ezen a linken<\/a> \u00e9rhet\u0151 el.<\/strong><\/p>\n<\/div><\/div>
\n
\n\t\t\t \n\t\t\t $\"\"$ \n\t\t\t<\/a><\/div>\n\n<\/div><\/div>
(Janja Magdi\u010d, 2019: Iskrenje srca, Lendava; Velika Polana: JSKD)
\nMegjelentetve a szerz\u0151 \u00e9s a kiad\u00f3 enged\u00e9ly\u00e9vel
\n<\/small><\/p>\n<\/div><\/div><\/div>
Drobtinice sre\u010de<\/h4>\n
A szerz\u0151 \u00e9s a kiad\u00f3 digit\u00e1lis form\u00e1ban adom\u00e1nyozt\u00e1k a k\u00f6nyvet, ezen a linken<\/a> \u00e9rhet\u0151 el.<\/strong><\/p>\n<\/div><\/div>
\n
\n\t\t\t \n\t\t\t $\"\"$ \n\t\t\t<\/a><\/div>\n\n<\/div><\/div>
(Janja Magdi\u010d, 2020: Drobtinice sre\u010de, Velika Polana: samozalo\u017eba)
\nMegjelentetve a szerz\u0151 enged\u00e9ly\u00e9vel
\n<\/small><\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>
\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/li>\n\t\t<\/ul>\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
<\/a><\/li>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/ol>\n\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t \n\t\t\t\t\t\t<\/em>\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t \n\t\t\t\t\t\t<\/em>\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tHelyi szerz\u0151k hozz\u00e1j\u00e1rul\u00e1sai\t\t\t\t\t\t<\/h2>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n<\/div><\/div>
\n\n\t\t\t\n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t<\/span>\t\t\t<\/a>\n\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tBence Lajos \t\t\t\t\t<\/h5>\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
Bence Lajos \u00fajs\u00e1g\u00edr\u00f3, \u00edr\u00f3 \u00e9s J\u00f3zsef Attila-d\u00edjas k\u00f6lt\u0151.<\/p>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/li>\n\n\t\t\t\n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t<\/span>\t\t\t<\/a>\n\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tHal\u00e1sz Albert\t\t\t\t\t<\/h5>\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
A Lendvai K\u00f6nyvt\u00e1r \u00e9s Kultur\u00e1lis K\u00f6zpont igazgat\u00f3ja, n\u00e9prajzkutat\u00f3, \u00e9s t\u00f6bb tudom\u00e1nyos munka \u00e9s versesk\u00f6tet szerz\u0151je.<\/p>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/li>\n\n\t\t\t\n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t<\/span>\t\t\t<\/a>\n\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tP\u00e1l P\u00e9ter \t\t\t\t\t<\/h5>\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
Lendvai k\u00f6lt\u0151, el\u0151ad\u00f3m\u0171v\u00e9sz, \u00e9nekes, a Kaposv\u00e1ri Egyetem Sz\u00ednh\u00e1zi Int\u00e9zete Sz\u00ednm\u0171v\u00e9sz szak\u00e1nak hallgat\u00f3ja. 16 \u00e9vesen adta ki els\u0151 versesk\u00f6tet\u00e9t. A Sz\u00fanyogh S\u00e1ndor Fogalmaz\u00e1si Verseny t\u00f6bbsz\u00f6r\u00f6s d\u00edjazottja, J\u00f3zsef Attila, Kaleidoszk\u00f3p, illetve ifj\u00fas\u00e1gi Radn\u00f3ti-d\u00edjas.<\/p>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/li>\n\n\t\t\t\n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t<\/span>\t\t\t<\/a>\n\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tPau\u0161i\u010d, Olga \t\t\t\t\t<\/h5>\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
Nyugd\u00edjaz\u00e1s\u00e1ig a Lendvai 1. sz\u00e1m\u00fa K\u00e9tnyelv\u0171 \u00c1ltal\u00e1nos Iskol\u00e1ban szlov\u00e9n nyelvet \u00e9s v\u00e1laszthat\u00f3 tant\u00e1rgyk\u00e9nt sz\u00ednh\u00e1zi nevel\u00e9st oktatott. Verseket \u00e9s pr\u00f3z\u00e1t \u00edr gyerekek \u00e9s feln\u0151ttek sz\u00e1m\u00e1ra, \u00fatibesz\u00e1mol\u00f3kat, sz\u00ednpadi jeleneteket gyermeksz\u00ednj\u00e1tsz\u00f3knak \u00e9s feln\u0151tteknek.<\/p>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/li>\n\n\t\t\t\n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t<\/span>\t\t\t<\/a>\n\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSzomi Kralj B\u00e9la \t\t\t\t\t<\/h5>\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
K\u00f6lt\u0151, a Kontrabant etno zenekar alap\u00edt\u00f3ja \u00e9s vezet\u0151je, a dom\u017ealei Etno rock fesztiv\u00e1l szervez\u0151je, \u00e9s a fontosabb muravid\u00e9ki \u00edr\u00f3k m\u0171veinek ford\u00edt\u00f3ja.<\/p>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/li>\n\n\t\t\t\n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t<\/span>\t\t\t<\/a>\n\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tZ\u00e1gorec-Csuka Judit \t\t\t\t\t<\/h5>\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
Sok m\u0171fajban alkot\u00f3 k\u00f6lt\u0151, \u00edr\u00f3; a vers mellett pr\u00f3z\u00e1val, tanulm\u00e1nyokkal \u00e9s essz\u00e9kkel is jelen van a muravid\u00e9ki \u00e9s az egyetemes magyar irodalomban.<\/p>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/li>\n\n\t<\/ul>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>
\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/li>\n\t\t<\/ul>\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
<\/a><\/li>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/ol>\n\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t \n\t\t\t\t\t\t<\/em>\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t \n\t\t\t\t\t\t<\/em>\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tBence Lajos \t\t\t\t\t\t<\/h1>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>
\n
\n\t
Bence Lajos a K\u00f6nyv \u00e9jszak\u00e1j\u00e1hoz a m\u00e9g nem megjelentetett verseivel \u00e9s novell\u00e1j\u00e1val j\u00e1rult hozz\u00e1.<\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div>
Philipsen a T\u00e1skar\u00e1di\u00f3<\/strong><\/h5>\n
<\/p>\n
T\u00f6rt\u00e9nt, hogy a vend\u00e9gmunk\u00e1sk\u00e9nt Nyugaton dolgoz\u00f3 Karcsi unokab\u00e1tyt\u00f3l, egyik hazal\u00e1togat\u00e1sa alkalm\u00e1val, kism\u00e9ret\u0171 Philips tranzisztoros r\u00e1di\u00f3t kaptam aj\u00e1nd\u00e9kba. A hazai frekvenci\u00e1kat csak nehezen, a Kossuth R\u00e1di\u00f3t azonban t\u00f6k\u00e9letesen fogta. A hat\u00e1rhoz legk\u00f6zelebb es\u0151 t\u00e9rs\u00e9gben szinte \u201esztereo\u201d min\u0151s\u00e9gben \u00e9s er\u0151ss\u00e9gben j\u00f6tt az ad\u00e1s. A miniat\u0171r t\u00e1skar\u00e1di\u00f3n majdhogynem tiszt\u00e1n hallhat\u00f3 volt Komj\u00e1thy Gy\u00f6rgy T\u00e1skar\u00e1di\u00f3<\/em> c\u00edm\u0171 m\u0171sora.<\/p>\n
Mutass t\u00f6bbet (178 tov\u00e1bbi sz\u00f3)<\/span><\/a><\/div>
<\/p>\n
A tehenek \u0151rz\u00e9s\u00e9vel \u00f6sszeegyeztethet\u0151 r\u00e1di\u00f3hallgat\u00e1snak voltak korai \u201e\u00e1thall\u00e1sai\u201d is. \u00cdgy t\u00f6rt\u00e9nt, hogy a granics\u00e1rok \u00e1ltal s\u0171r\u0171n j\u00e1r\u0151r\u00f6z\u00f6tt Nagyr\u00e9ten \u201edozvol\u00e1val\u201d a zsebemben hallgattam a r\u00e1di\u00f3t \u00e9s \u00e9ppen a T\u00e1ncdalfesztiv\u00e1l\u2013gy\u0151ztes Amikor \u00e9n m\u00e9g kissr\u00e1c voltam<\/em> sz\u00f3lt. Az \u201eelvisznek engemet, rosszarc\u00fa emberek\u201d sor felhangz\u00e1sa k\u00f6zben h\u00e1rom marcona granics\u00e1rarc hajolt az ott hever\u00e9sz\u0151, 10 \u00e9ves, cing\u00e1r fi\u00fa f\u00f6l\u00e9. \u2013 \u00c1jde idemo! \u2013 sz\u00f3lt az egyik, s f\u00f6lsz\u00f3l\u00edtott, hogy menjek vel\u00fck a kb. f\u00e9l \u00f3ra j\u00e1r\u00e1sra l\u00e9v\u0151 \u0151rsre. A r\u00e1di\u00f3mhoz kaptam, a legdr\u00e1g\u00e1bb \u00e9rt\u00e9kemhez, de elk\u00e9rt\u00e9k, s m\u00e1r k\u00eds\u00e9rtek is a fegyveresek. \u00datk\u00f6zben, b\u00e1r a k\u00e9sz\u00fcl\u00e9ket sebt\u00e9ben kikapcsoltam, \u00e1thallatszott az \u201eelvisznek engemet, rosszarc\u00fa emberek\u201d. A cigarett\u00e1sdobozn\u00e1l alig nagyobb, nyomorult kis r\u00e1di\u00f3t a kihallgat\u00e1s alkalm\u00e1val, mint \u201eb\u0171njelet\u201d emlegett\u00e9k, a hat\u00e1ron t\u00falr\u00f3l be\u00e1raml\u00f3 \u201eellens\u00e9ges propaganda\u201d terjeszt\u00e9s\u00e9re alkalmas eszk\u00f6zk\u00e9nt, v\u00e9g\u00fcl m\u00e9gis siker\u00fclt megmentenem. A k\u00f6zben be\u00e1llt est\u00e9ben teheneimmel egy\u00fctt szerencs\u00e9sen hazaker\u00fcltem.<\/p>\n
Hossz\u00fa \u00e9vekkel k\u00e9s\u0151bb az egy\u00fcttesnek a huliganizmushoz k\u00f6t\u00f6tt \u201efelforgat\u00f3\u201d tev\u00e9kenys\u00e9ge k\u00f6vetkezt\u00e9ben betiltott\u00e1k Koncz Zsuzsa nagylemez\u00e9t, Boldizs\u00e1r Iv\u00e1n r\u00f3mai nagyk\u00f6vet, Erd\u0151s P\u00e9ter bar\u00e1tja \u00e9rte el, hogy a tilt\u00e1st feloldj\u00e1k, de az Ill\u00e9st, m\u00e1r nem lehetett megmenteni, a Fonogr\u00e1fban folytatt\u00e1k \u2013 sz\u00e1rnyszegetten.<\/p>\n
(m\u00e9g nem volt megjelentetve)
\nMegjelentetve a szerz\u0151 enged\u00e9ly\u00e9vel
\n<\/small>
\n<\/div><\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>
\n
\n\t
Ha harminc \u00e9v m\u00falva<\/h5>\n
Ha harminc \u00e9v m\u00falva
\nmajd olvasod e sorokat,
\ns r\u00e1j\u00f6ssz, hogy \u00e9letedb\u0151l
\nmi minden kimaradt, mert
\nkimart az id\u0151 rozsd\u00e1ja,
\nmindent elfed a k\u00f6d.<\/p>\n
B\u00e1r \u00f6r\u00f6kre nem marad
\nsemmi hom\u00e1lyba,
\ns mennyi minden
\n\u00e9led \u00fajra nap, mint nap;
\na kalapos emberb\u0151l
\ncsak a kalap, a bes\u00fag\u00f3b\u00f3l
\negy-k\u00e9t jegyzett\u00f6mb marad,
\nmelyet soha senki
\nnem olvas m\u00e1r el.<\/p>\n
Ne l\u00e9gy rem\u00e9nytelen:
\na sz\u00f6veg nem \u00e9g el,
\na vers megmarad,
\ns megragad, mint minden,
\nmi a bog\u00e1ncson fennakadt:
\n\u00e9rz\u0151 sz\u00edv, m\u00e1j, epe.<\/p>\n
S ha lesz m\u00e9g, ki
\nakkor is sz\u00fcl\u0151f\u00f6ldr\u0151l
\nreg\u00e9l, \u00e9rt\u0151 nyelven,
\nmagyarul, s szebb
\notthont mag\u00e1nak is rem\u00e9l,
\nmegtart\u00e1sr\u00f3l sz\u00f3l,
\nbe\u00e9rik a harminc \u00e9ve
\nkall\u00f3d\u00f3 gondolat.<\/p>\n
S ha lesz m\u00e9g, ki \u00e9rti
\naz ig\u00e9t, akkor lesz
\ndiadala a sz\u00f3nak,
\na megdics\u0151\u00fclt j\u00f3nak.<\/p>\n
(m\u00e9g nem volt megjelentetve)
\nMegjelentetve a szerz\u0151 enged\u00e9ly\u00e9vel<\/small><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div>
\n
\n\t
H\u00fasv\u00e9t el\u0151tti mereng\u0151<\/h5>\n
Kezdd el \u00fajrateremteni
\naz Embert, h\u00fazz vonalat,
\nne irtsd ki v\u00e9glegesen,
\nmert m\u00e9g form\u00e1lhat\u00f3,
\nalak\u00edthat\u00f3, sejtjeiben
\nm\u00e9g sok az olthat\u00f3
\nvadonc-g\u00e9n.
\nDe kezdd el a munk\u00e1t,
\nfelj\u00f6v\u0151ink, majdan
\nut\u00f3daink, \u00fcres fi\u00f3kjainak
\nfelt\u00f6lt\u00e9s\u00e9be fogj!<\/p>\n
Most, hogy a panell-t\u0171z
\nl\u00e1ngol, a l\u00e1z is \u00e9get,
\ns a n\u0151v\u00e9rek p\u00e1rna
\nhelyett, a billenty\u0171zetre
\nhajtj\u00e1k fej\u00fcket\u2026
\nDe ne k\u00edm\u00e9ld a t\u00f6rtet\u00e9st,
\na kapzsis\u00e1got, a f\u00f6nnh\u00e9jaz\u00f3
\nhajh\u00e1sz\u00f3kat, s az
\n\u00faj atombomba f\u00e9rcel\u0151ket,
\nkuf\u00e1r keresked\u0151ket.<\/p>\n
Uram \u0151ket sz\u00e1nd,
\n\u0151ket k\u00edm\u00e9ld, s a m\u00e9g
\nform\u00e1lhat\u00f3 felj\u00f6v\u0151ket,
\na f\u00e9lreneveltekre is
\nn\u00e9zz j\u00f3s\u00e1gos szemmel,
\nhogy a nagyh\u00e9t v\u00e9gi,
\nf\u00f6lt\u00e1maszt\u00e1sban ne
\na seregek ur\u00e1nak v\u00e9gs\u0151,
\n\u00e9s v\u00e9gzetes elj\u00f6vetel\u00e9t
\nv\u00e1rjuk, l\u00e1ssuk. Hisz\u2019 Te
\nhirdeted a k\u00f6lt\u0151vel,
\nhogy az is a szolg\u00e1d,
\n\u201eaki csak \u00e1ll, s mereng\u201d.<\/p>\n
Nyisd r\u00e1 szem\u00fcnket a megv\u00e1lt\u00f3
\n\u00f6r\u00f6mre, s \u00f6nfelt\u00e1rulkoz\u00e1sra, Uram!<\/p>\n
(m\u00e9g nem volt megjelentetve)
\nMegjelentetve a szerz\u0151 enged\u00e9ly\u00e9vel<\/small><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div>
\n
\n\t
Senkinek se f\u00e1jjon<\/h5>\n
Ha elmegy\u00fcnk, j\u00f3-j\u00f3 kell,
\naz \u00faj id\u0151z\u00f3na, de mi lesz
\nUram a t\u00e1jjal, s a r\u00e1
\nnehezed\u0151 k\u00f6d\u00f6s\u00edt\u00e9ssel,
\nmi lesz a sok hom\u00e1llyal?<\/p>\n
Mi lesz a sz\u00ednekkel, mit
\nszavaink fonnak k\u00f6r\u00fcl,
\ns mi lesz a kotl\u00f3ssal,
\nki a toj\u00e1son \u00fcl,
\ns mi a kiscsib\u00e9kkel,
\nki tan\u00edtja \u0151ket \u00e9lni,
\na toj\u00e1s burk\u00e1t elhagyva,
\na h\u00e9j\u00e1t\u00f3l f\u00e9lni?<\/p>\n
Mi lesz az els\u0151
\n\u00e1ldoz\u00f3kkal, s mi lesz
\naz els\u0151 m\u00e1tkacs\u00f3kkal,
\nha illet\u00e9ktelen
\nsz\u00e1jon landol,
\nmi lesz a meghib\u00e1sodott,
\nir\u00e1ny\u00edt\u00e1s
\nal\u00f3l elszabadult
\nharci g\u00e9ppel?<\/p>\n
S v\u00e9g\u00fcl, ha majd
\n\u00e9n is mindenb\u0151l
\nhi\u00e1nyzom, kinek
\nf\u00e1jjon hi\u00e1nyom?
\nMert, az nem
\nlehet, hogy
\nsenkinek se
\nf\u00e1jjon!<\/p>\n
Kell-e hogy f\u00e1jjon?<\/p>\n
(m\u00e9g nem volt megjelentetve)
\nMegjelentetve a szerz\u0151 enged\u00e9ly\u00e9vel<\/small><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div>
\n
\n\t
K\u00e9tked\u00e9s elnapolva
\n(Marad minden a r\u00e9giben)<\/h5>\n
kit\u00fcnte(tte)k, ut\u00e1na
\nittak \u00e9s ettek,
\nnagy pof\u00e1val a plaketteket
\nmint semmi-\u00e9r\u0151ket,
\na sarokba l\u00e9v\u0151 sz\u00e9kre rakt\u00e1k,
\n\u2013kit \u00e9rdekelnek?\u2013
\nvolt olvashat\u00f3 arcokon,
\naz \u00e9letm\u0171 d\u00edjig ott
\nis maradhatnak.
\nDe k\u00e9rden\u00e9m: mi van,
\nha k\u00f6zben lankad
\nkedv, lohad a l\u00e1ng?
\nHa az angyali zene
\nelhalkul ott benn,
\nkint meg t\u00f6rik a harm\u00f3nia,
\nreked a hang, a f\u00fav\u00f3k\u00e1n
\nmegrezeg a p\u00e1ra?
\n- de nincs v\u00e1lasz,
\na k\u00e9tked\u00e9s elnapolva, marad
\nminden a r\u00e9giben\u2026<\/p>\n
J\u00f3, hogy minden foly\u00f3nak
\nvan, innens\u0151 \u00e9s t\u00fals\u00f3
\npartja, \u00e9n m\u00e9g kiv\u00e1rok.
\nM\u00e9g eld\u00f6nthetem,
\nmelyik a j\u00f3 sz\u00e1momra,
\nmelyik maradhat
\nv\u00e9g\u00fcl \u2013 eny\u00e9m?!<\/p>\n
(m\u00e9g nem volt megjelentetve)
\nMegjelentetve a szerz\u0151 enged\u00e9ly\u00e9vel<\/small><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>
\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/li>\n\t\t<\/ul>\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
<\/a><\/li>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/ol>\n\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t \n\t\t\t\t\t\t<\/em>\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t \n\t\t\t\t\t\t<\/em>\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tHal\u00e1sz Albert \t\t\t\t\t\t<\/h1>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>
\n
\n\t
Hal\u00e1sz Albert a K\u00f6nyv \u00e9jszak\u00e1j\u00e1hoz verseivel j\u00e1rult hozz\u00e1.<\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div>
\n
\n\t
Ars poetica (\u00e9nek: Alja Petric, git\u00e1r: Damjan Stani\u0161i\u0107)<\/h5>\n\n

Ars poetica (\u00e9nek: Alja Petric, git\u00e1r: Damjan Stani\u0161i\u0107)<\/h5>\n\n

Sz\u00e9l r\u00f6p\u00edt<\/h4>\n<\/div>\n<\/div><\/div>
\n

L\u00b4enfant (el\u0151ad\u00f3: Sz\u0151ke Kristina<\/h5>\n