Page 11 - 50 let juda v Lendavi

let kasneje. Prav ta časovna razlika kaže, da se Jigoro Kanu ni mudilo.
Svojo judoistično šolo je študentom tudi uradno predal šele takrat, ko je
domislil celoto. Od svojih učencev je zahteval izjemno disciplino, neiz-
merno prizadevnost, kar je pri Kodokanu čutiti še danes. Jigiro Kano je
bil razgledan, predvsem pa gibalno iznajdljiv, saj sicer ne bi uspel iznajti
tako zahtevnega gibalnega sistema kot je judo. V svoji domovini je bil izje-
mno priznan in spoštovan. Kaj to pomeni v tradicionalni japonski družbi
vedo samo tisti, ki so to spoštovanje že občutili. Od leta 1911 do 1922 je
bil predsednik Japonske atletske zveze. Jigiro Kano je nedvomno najve-
čja osebnost v zgodovini juda.

TEHNIKA JUDA

Tehniko juda delimo na tri velike skupine:
1. Tehnika metov (nage waza)
2. Parterna tehnika (katame waza)
3. Tehnika udarjanja in samoobrambe (atemi waza)

Te velike skupine se delijo še na podskupine. Tehnika metov tako vsebu-
je še ročne, nožne, bočne in požrtvovalne tehnike. Parterno tehniko se-
stavljajo končno prijemi, davljenja in vzvodi. Tehniko udarcev sestavljajo
udarci z nogo, z roko v občutljive točke na telesu.

Pomemben element v judu so kate. To so strogo predpisane vaje, ki so
sestavljene iz določenega števila tehnik v natančno določenem zaporedju
izvajanja. Glavni namen kate je ohranjanje pravilnosti tehnik in prikazo-
vanje principov juda. Obstaja sedem glavnih kat, ki vsebujejo vse osnove
tehnike v izvirni obliki.

Vsi osnovni principi tehnike juda, ki izhajajo iz njih, izvajajo iz osnov-
nega načela: »Z minimumom moči do maksimalnega učinka«. Fizična moč v
judu je potrebna v tekmovalni borbi, kjer je srečajo nasprotniki s približno
enakim tehničnim znanjem in je zato lahko odločilnega pomena za zmago.

9