Page 4 - lendavske_novice_2005-02

OBÈINA KÖ Z S É G

Priznanja ob obèinskem prazniku

Obèinski svet Obèine Lendava je na svoji 21. seji, dne 28.6.2005 sprejel sklep, da se v
letu 2005 podeli: naziv èastnega obèana Obèine Lendava, ena plaketa in eno priznanje.

NAZIV ÈASTNEGA OBÈANA OBÈINE LENDAVA prejme Metod Dragonja

Metod Dragonja je takoj po diplomi lilo 100 delavcev. V osemdesetih letih razvojem obrata Lek-a v Lendavi, po-
na Ekonomski fakulteti v Ljubljani pa se je izgradnja tovarne razširila na zitivno vplival na razvoj celotne obèi-
prièel svojo poklicno kariero v Leku, proizvodnjo antibiotiènega programa ne, tako preko številnih zaposlitvenih
kjer je najprej deloval na podroèju fi- in proizvodnjo klavlanske kisline. Na možnosti naših obèanov, kot tudi s
nanciranja projektov v finanènem novo se je zaposlilo še dodatnih 300 pomoèjo na širšem družbenem pod-
sektorju. Leta 1982 je prevzel mesto delavcev, kar je za našo obèino izjem- roèju v lokalni skupnosti. Z razvojem
finanènega direktorja, od leta 1988 nega pomena, saj se je zaposlil tudi obrata v Lendavi, je promoviral tudi
dalje pa je Lek vodil kot generalni di- visok odstotek srednjega, višjega in obèino Lendavo, v širšem okolju.
rektor. visoko strokovnega kadra.
Z gotovostjo lahko trdimo, da je
Že leta 1980 je sodeloval pri izgrad- Je prejemnik številnih nagrad za us- gospod Dragonja s svojimi strokov-
nji nove tovarne kozmetike v Lenda- pešno menedžersko in javno delo v nimi in èloveškimi kvalitetami veliko
vi, ki je naslednje leto že zaèela s pro- Sloveniji. Gospod Dragonja je ves èas pripomogel k razvoju celotne obèine
izvodnjo. Takrat se je na novo zapos- svojega vodenja podjetja, skupaj z Lendava v vseh pogledih.

PLAKETO OBÈINE LENDAVA prejme Imre Makovecz

Plaketo prejme za izdelavo naèrta 20. stoletja. Prejel je pomembne kul- elementarne prvine s sodobno upo-
koncertne in gledališke dvorane, s ka- turne nagrade in je èastni èlan Zdru- rabnostjo, izjemnostjo, funkcijo in
tero je Lendava pridobila svojevrstno ženja arhitektov Velike Britanije, estetiko. Takšen je tudi naš, lendav-
kulturno in turistièno znamenitost. Škotske in Amerike. ski objekt – kulturni dom ali bolje
reèeno, koncertna in gledališka dvo-
Imre Makovecz je eden najvidnej- Makovczeva arhitektura odloèno rana, s katero je mesto dobilo pre-
ših madžarskih arhitektov, katerega odstopa od veèine, projekti se vedno poznavnost in izjemnost v širšem
ustvarjalnost je pomembna kompo- prilagajajo naravi in okolici. Njegova prostoru.
nenta zahodnoevropske arhitekture arhitektura združuje avtohtone in

PRIZNANJE OBÈINE LENDAVA prejme Suzana Kocuvan

Priznanje prejme za dolgoletno us- šole v Lendavi. Izmed 28 uèencev, ki nih uèencev narašèa, prav tako pa
pešno vzgojno izobraževalno, kultur- so se uèili nauk o glasbi in klavir je tudi pestra izbira možnosti uèenja
no delovanje in vodenje ter za pri- edina, ki je tudi za poklic izbrala razliènih inštrumentov, od klaviatur,
spevek k razvoju glasbene kulture v glasbo. pihal, godal, trobil. Skupaj z uèitelji
obèini. in uèenci skrbi za kakovost, ki so jo
Na svoji poklicni poti je delala kot potrdili dosežki uèencev na nastopih
Glasba je del našega življenja, del uèiteljica glasbenega pouka, uèiteljica doma in v tujini. Rezultati njenega
nas samih, nosimo jo v sebi že od klavirja in vse od leta 1979 kot rav- dela se zrcalijo tudi v harmoniènem
rojstva. Vprašanje je le, kdaj in kako nateljica glasbene šole v Lendavi. V kolektivu, ki ji je vselej nudil vso
se z njo sreèamo. Suzana Kocuvan se minulih letih se je glasbena šola strokovno in kolegialno pomoè pri
je z glasbo sreèala že leta 1958, kot strokovno in kadrovsko nenehno realizaciji razliènih ciljev.
prva generacija uèencev glasbene izpopolnjevala in rasla, število vpisa-

Sveèana podelitev bo 26. avgusta ob 16. uri v Koncertni in gledališki dvorani.