Page 11 - Lindua 17/2015

Intervju • Interjú

dovske skupnosti Slovenije, ki orga­ Eilat ob Rdečem morju
nizira za svoje vernike seminarje in
učenje hebrejščine, prav v Ljubl­jani. manov, najmanj kristjanov). Legalizirana je uporaba
Postal je celo član nadzornega odbo­ medicinske konoplje v namene zdravljenja itd.
ra tako Judovs­ ke skupnosti Sloveni­
je kot tudi član judovske orto­doksne Na svoji koži je občutil, kar mi pripoveduje.
skupnosti Bet Izrael v Zagrebu, kar »Razmišljal sem, kako bi bilo, če bi si našel delo
si šteje v veliko čast. v Izraelu. No, pa sem se ojunačil in šel na Hebrejsko
univerzo v Jeruzalem vprašat. Je pač tako, moraš
Seveda me zanima, kakšna je vi­ se postaviti zase, to spoštujejo. Moj moto je: Kdor z
deti Sveta dežela skozi njegove oči, jezikom špara, kruha strada. In so me sprejeli, samo
saj slišimo in pogosto vidimo v medi­ univerzitetno diplomo in mednarodni certifikat o
jih vznemirljive podobe spopadov s znanju angleščine sem moral predložiti in to je bilo
Palestinci, ki obstreljujejo dele Jeru­ vse. V bistvu me niso imeli za tujca, že zato, ker teko­
zalema, spopade tudi med verniki v mestu, saj vemo, če govorim hebrejsko. Raziskoval sem vpliv kanabisa
da je Jeruzalem pomembno versko središče ne le za na alergijske bolezni, predvsem atopijski dermatitis.
Jude, ampak tudi za kristjane in muslimane. Staro Zelo zanimivo, zanimivo se mi je zdelo tudi to, kako
mesto je razdeljeno v bistvu na judovsko, musliman­ močno je raziskovalna dejavnost povezana z gospo­
sko, krščansko in armensko četrt. Nestrpnost pogo­ darstvom. Le-to podpira večino raziskovalnih projek­
sto izbruhne v spopadih. tov, ki jih je mogoče uporabiti v industriji. Ko bi bilo

Vladimir pove, da je zanj Izrael druga domovina, Sidur, judovski molitvenik
čudovita dežela, polna tisočletne tradicije, bogate zgo­
dovine in presenetljivih kulturno-zgodovinskih spo­
menikov. Nikoli se še ni počutil ogroženega ali tujca,
saj pozna vse kotičke znanih krajev in veliko ljudi,
ki jih šteje za prijatelje. Res pa je, da v nobeni državi
človek ne sreča toliko vojakov na vsakem koraku, kot
prav v Izraelu. Eden od vzrokov za to je, da je služenje
vojaškega roka obvezno tako za fante kot za dekleta
– fantje služijo 3 leta, dekleta 2 leti. Zanimivo je tudi
to, da je izraelski vojak zadolžen za svoje orožje in ga
mora ves čas nositi s seboj, tudi ko je v civilu. Drugi
vzrok pa je seveda neprestana grožnja samomoril­
skih terorističnih napadov. Kljub temu – pravi Vladi­
mir – je Izrael varna država.

Je pa v bistvu tudi zelo demokratična, odprta deže­
la, konglomerat različnih narodov, mešanica verstev
in v bistvu mnogo bolj liberalna družba, kot Evropejci
mislimo. Tako so na primer dovoljene istospolne po­
roke in posvojitev otrok. Čeprav živi in deluje država v
duhu judovske vere, prebivalcev nihče ne sili, da bi ži­
veli po načelih vere, sožitje med pripadniki različnih
ver je dokaj trdno, čeravno res prevladuje judovski
živelj, Izrael je namreč edina judovska država na tem
planetu (75 % je Judov, 20,7 % je sunitskih musli­

• 17/2015 9