Page 10 - Lindua 22/2020

Osebnosti
Személyiségek

mag. Gabriela Zver

Alojz/Luiz Zver – Dokležovčan,

duhovno in intelektualno globoko

povezan z Brazilijo, a tudi z Lendavo

(1913–2005)

Bil je duhovnik, Don Boskov salezijanec, misijonar in profesor literature na filozofski fakulteti v Braziliji, človek
velike intelektualne širine ter duhovne globine, predan dobrim delom in sočutju do človeka.

B il pa je tudi moj dolgoletni Zvera tako: po rodu Slovenec, a
Večina Brazilcev je videla Luiza
dopisovalec, saj je bil brat
mojega starega očeta po oče-
mnogih, človek z enciklopedičnim
tovi strani, tudi krstni boter mojega po srcu Brazilec, bolj brazilski od
očeta, s katerim si delita ime. Poleg znanjem z najrazličnejših podro-
tega, da je bil moj dolgoletni do- čij: sociologije, filozofije, oratorija,
pisovalec, ki je bral o dogajanju v zgodovine filozofije, psihologije,
Lendavi, o moji pedagoški službi, pedagogike, latinskega jezika in
šolskem glasilu, mojem literarnem literature, latinske epigrafije, la-
prevajanju in pisanju strokovnih tinskih jezikov, jezikoslovja in ro-
člankov, je ob zadnjem obisku manske filologije.
(11. 9. 1995) ponovno obiskal len- Alojzij se je rodil 8. 4. 1913 v Dok­
davsko cerkev, v kateri je kot mlad ležovju, Martinu Zveru in Mariji,
duhovnik imel celo eno od maš. roj. Tivadar, in bil pri 17 letih pos­
Vsekakor pisma in članki o lan, v času študija v Foglizziu v
Luizu Zveru kažejo, da mu je bilo, Italiji, v Brazilijo. Njegova pot pa
kot je to značilno za Don Boskovo Alojz/Luiz Zver s križem iz suhih vej se je z duhovne plati začela med
šolo, najpomembnejše delo z ljudmi (Foto: iz osebnega arhiva Gabriele Zver, prejeto v prazničnim oratorijem v Veržeju.
iz ranljivih skupin in vzgoja mladih. pismu Luiza Zvera, osebna komunikacija, 13. 11. 1995) 8. 12. 1941 pa je bil v Torinu posve-
Izbrani odlomki osebnih pisem bodo predstavili njegovo čen v duhovnika. V tem času je živel malo v Braziliji, malo
osebnost in delo, pri manjkajočih vrzelih bodo v pomoč: v Italiji, vmes se je vrnil v Slovenijo in tudi doma opravil
posthumno objavljeni prispevki v spletnem dnevniku mašo, kot gost tudi Lendavi.
Francisca Joséja dos Santosa Brage ter posmrtno pismo Menda ni skrival tega, da si ni želel delovati v São
Jaymeja Teixeira Filha, nekdanjega sodelavca na fakulte- Joãou del­Reiju, kjer je dosegel vse, kar je v članku zapi-
ti, v prevodu Jožeta Berganta (SDB), v katerem že v uvodu sanega, menda je tega bil kriv tudi režim, in šele pozi-
beremo: »S kom primerjati sobrata Zvera? Z nikomer! /.../ tivne spremembe v 70. letih so mu dale pravega zaleta,
Z vsem, kar je bil, z vsem, kar nosi pečat njegovega dela, upa- čeprav je ves ta čas deloval in vztrajal z garaškim delom
mo trditi, da je bil neprimerljiv.« (Teixeira Filho, 2007, str. 61) in branjem knjig. Ve pa se, da je sanjaril o tem, da je želel

8