Page 2 - lendavske_novice_2006-04
P. 2
OBÈINA KÖ Z S É G
Spotovane obèanke in obèani!
Prazniki so dnevi, ko se spomnimo pomembnih dogodkov. Ob tema, obnovili vodovodne sisteme in preplastili veèino vakih
teh prilonostih se zberemo z namenom, da drug z drugim po- cest. Mesto krasi novo kroièe, ki je izboljalo prometno varnost.
delimo veselje in zadovoljstvo. Podobno kot posamezniki, Z vlaganji smo izboljali prometno varnost tudi v Trimlinih, na
praznujejo tudi skupnosti, ustanove in organizacije. Obèina Len- Hotizi, e letos pa je na vrsti tudi Mostje. Novo podobo in poso-
dava bo 20. avgusta slavila svoj »obèinski praznik«. V samostojni dobljeno infrastrukturo je dobila Poslovna cona v Lendavi. Tako
Sloveniji ga slavimo desetiè, kot sestavni del EU pa drugiè. Za kot se spodobi za jubilej, bomo odprli novo mestno hio - krono,
nao obèino je vstop Slovenije in Madarske v EU eden od po- ki je dejanska »krona« vseh naih prizadevanj. Mestna hia je
membnejih zgodovinskih dogodkov, ker odpravlja barijere, simbol bogate zgodovine, multikulturnosti in hotenja po nadalj-
vkleèenost med dravne meje ter odpira nova razvojna pota. njem razvoju.
Dogodek je vsaj toliko pomemben, kot prva omemba naega kraja
leta 1192, to je v èasu Haholdov, pridobitev sejemskih pravic leta Nadaljnja vlaganja in razvoj bosta odvisna predvsem od
1366, ki so nas takrat postavljale ob bok Budimu, pridobitev po- monosti èrpanja evropskih sredstev, takse na mejnem prehodu
sebnih mestnih, okrajnih pravic leta 1891 in seveda dogodek, po ter povezovanja javnega in zasebnega kapitala na podroèju in-
katerem je izbran obèinski praznik, to je tiskanje prve knjige na vesticij.
sedanjem slovenskem ozemlju, leta 1574. Na praznik sovpada s
praznikom sv. tefana, kar mu Obèina Lendava si s prekomejnim sodelovanjem utira pot k
daje dodaten praznièni pridih. veèji razpoznavnosti. Ob naem prazniku se skupnih uspehov
Obèina Lendava ima dovolj veselijo tudi v obèini Mursko Sredièe,
razlogov, da veselo in ponosno Lenti in Budavár.
proslavi svoj jubilejni- deseti-
praznik. Zadovoljstvo in opti- Multikulturno obmoèje »Muranie«
mizem vzbuja viden razvojni ko- postaja razpoznavna »kapljica Evrope«.
rak na vseh podroèjih. Iz zaspa- Prav od te razpoznavnosti bo v veliki
nega, nekoliko »izgubljenega« meri odvisen razvoj turizma, èrpanja
kraja nam je v razmeroma krat- sredstev EU in ohranjanje nae multi-
kem èasu uspelo spremeniti kulturnosti, ki jo negujemo skozi sto-
podobo mesta in veèine od 21 letja. ivimo v èasu, ko je treba imeti
naselij, kjer smo urejali predvsem komunalno infrastrukturo. jasno orientacijo in vizijo. Tega nam ne
V obdobju 2003-2006 smo investirali veè kot 5 milijard SIT, kar manjka. Vidno smo izboljali svojo
nas uvrèa med uspeneje slovenske obèine. Drava je v podobo. Ta e vedno ni popolna, je pa
lanskem letu primaknila okrog 2 milijardi SIT (srednjeolski v irem prostoru pozitivna in prijetna. Stari rek pravi: »Èe smo
center), v letonjem in prihodnjem letu pa bo zaradi poso- obrnjeni v pravo smer, moramo v tej smeri samo naprej!«
dabljanja prometne infrastrukture dravno vlaganje doseglo In kaj nas najbolj ovira na tej poti? Demografski problemi, asi-
okrog 17 milijard SIT. V taknih okolièinah se laje krepi gos- milacija, centralizacija, predvsem pa, za nas tako znaèilna
podarstvo, ki po statistiènih podatkih vidno napreduje in neenotnost, ki jo obèasno samo navidezno premagujemo. Prav
ohranja veè kot 3000 delovnih mest. Brezposelnost se je v dobrih ta neenotnost in brezkompromisno prepiranje je voda na mlin
treh letih zniala z 21,5 % na 19,5 %. Kljub temu je e vedno vsem tistim, ki elijo da ostanemo prepirljivo in od dogodkov
visoka in ob nadlenem tranzitnem prometu povzroèa najveè odmaknjeno obmejno obmoèje.
teav naim obèanom. Logika zaposlovanja se je spremenila. In kaj nam bo ves trud in razvoj, èe ne bomo dojeli, da »Na svet
Odvisna je od izobrazbene strukture prebivalstva, njene mo- nismo prili predvsem zato, da bi gledali drug skozi drugega,
bilnosti in nagnjenosti k podjetnitvu. Zaradi tega je pomembno, temveè da bi si pomagali in se spotovali«.
da smo nekako zaèeli dojemati globalizacijo in konkurenco na V tem pa je odgovornost posameznika do soèloveka in skup-
vseh podroèjih. Zaèeli smo se odzivati in prilagajati novim nosti, v kateri naj bi vsak èlan le-te zaèutil, da je nekaj dobil, èe
okolièinam. Pomemben je predvsem pomik gospodarstva k ne drugo, pa vsaj pozornost in lepo besedo.To nam zagotovo
storitvenim dejavnostim in turizmu, k vseivljenjskemu uèenju, manjka, zato smo manj uspeni, kot bi sicer lahko bili.
trajnostnemu razvoju. Med uspehe lahko pritejemo izgradnjo
nogometnega stadiona, na katerega smo èakali veè desetletij. SPOTOVANI PRIJATELJI!
Prvoligake tekme nas ob dogodkih v portni dvorani in Ob desetem jubileju nae skupnosti Vam iskreno èestitam in
speedway stadionu, uvrèajo v »regijsko portno sredièe«. To elim vse dobro!
pozicijo smo si pridobili tudi na podroèju kulture, kjer smo Posebne èestitke namenjam letonjim nagrajencem in se jim
deleni izredne ponudbe. zahvaljujem za njihov prispevek k razvoju obèine Lendave. Vse
skupaj vljudno vabim, da se udeleite naih prireditev, ki jih
Uspeno smo zakljuèili II. fazo izgradnje kanalizacijskega sis- organiziramo v poèastitev praznika. Posebno vabilo velja za 25.
avgust 2006, ko bomo odprli mestno hio ter skupaj delili veselje
in zadovoljstvo ob tem prijaznem dogodku!
mag. Anton BALAEK
upan
