Page 13 - Od Soče do Mure
P. 13

lenarit, želita zaslužiti čim več. Odločita se, da pojdeta v Argentino.

Slišala sta, da v Argentini primanjkuje delavcev in da dobro plačajo.

Po prihodu v Argentino hitro najdeta delo na plantaži koruze. Gospo-

dar je Italijan. Z njim se sporazumevata brez težav, italijanščina jima

je znan jezik in gospodar je videti dober človek. Tudi koruzo poznata,

saj so jo gojili tudi doma. Vendar so bile njihove njivice kot igračke v

                                           primerjavi z argentinskimi.

                                           Tukaj so njive velike, da jim

                                           ni videti konca. Prvič sta vi-

                                           dela, kako se seje koruza s

                                           strojem. Vse ju je zanimalo.

                                           Zaupana jima je bila skrb za

                                           konje in z njimi sta obdelova-

                                           la mlado koruzo. Vsak dan je

                                           bilo potrebno iti na plantažo.

Slika 2: Podoba slovenskega Krasa          S posebnim plugom sta uni-
                                           čevala travo med koruznimi

vrstami. Delo ni bilo posebej težko. Koruza je zrasla in prišel je čas

trganja. Pri trganju je delalo ogromno ljudi. France je z velikim vozom

odvažal potrgano koruzo v skladišče. Gospodar je bil zadovoljen z obe-

ma, Francetom in Srečkom. Koruza je bila pospravljena. Za oranje polj

je imel gospodar drugo ekipo, zato jima je ponudil delo v rastlinjakih.

Tudi ti so bili ogromni. Vzgajali so zelenjavo za trg. Sejali so in presajali

mlade sadike. Vsako jutro pa je bilo potrebno napolniti vozove s sveže

nabrano zelenjavo. Delo je bilo zanimivo.

France varčuje, vsak dinar zato skrbno spravi. Že se vidi kot mladi

gospodar s pridno ženo v svoji novi hiši. Vse bolj ga muči domotožje.

V sanjah večkrat vidi domačo hišo in očeta, kako sedi pred njo in

kleše kamen. Oče je namreč kamnosek. Kamen mu je prirasel k srcu.

Kako ponosno govori o kamnih. Delal je v kamnolomu na Nabrežini.

Tam so izdelovali kamnite bloke za največji in najlepši kamniti most z

najdaljšim lokom na svetu. Nalagali so jih in transportirali k Soči. Gra-

dili so solkanski most, ponos Primorske in ponos takratne arhitekture.

Projektirala sta ga R. Jaussner in L. Oerley. Za most so kraševski in

tržaški kamnoseki izdelali 4533 kamnitih blokov iz rezanega kraškega

apnenca. Vsak kamniti blok je bil projekt zase. Natančnost in vestnost

dela sta se pokazali ob dokončanju mostu. Lok mostu, ki spaja oba bre-

                                   11
   8   9   10   11   12   13   14   15   16   17   18