Page 9 - Od Soče do Mure

Od Soče do Mure

Pot istrskih in primorskih beguncev

Konec februarja 2011 dobim e-mail gospe Branke Bensa, ki je ne po-
znam. Pravi, da je podpredsednica društva Primorci in Istrani v Prek­
murju in predsednica krajevne skupnosti Pince Marof – Benica, ki je
nastala po prvi svetovni vojni, ko so se številni ljudje z ozemlja, pri-
ključenega Italiji, zatekli v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in se
v njej naselili. Sporoča, da želijo ohraniti tradicijo svojih prednikov in
predstaviti njihovo zgodbo širši publiki. Prosi me za pomoč in mentor-
stvo, pa tudi za uvodno besedo. Čeprav sem zelo zaposlen, ker imam
poleg didaktičnih in drugih obveznosti v tisku dve knjigi, ne morem
odkloniti njenega vabila na sodelovanje, predvsem iz dveh razlogov: iz
simpatije do primorskih ljudi in njihovih potomcev, ki so se z jugoza-
hodnega dela slovenskega etničnega prostora, iz Brd, Vipavske doline,
Krasa in Istre zatekli na drugi konec Slovenije, tja, kjer se že začenja
madžarska pusta. Pa tudi, ker me moti omejenost marsikaterega slo-
venskega intelektualca, ki pozna in se zanima za svojo ožjo krajino,
skoraj nič pa ne ve o bolj oddaljenih predelih naše domovine, kljub
temu da je tako majhna. Prepričan sem namreč, da ne morem nihati
samo med Trstom, Koprom in Ljubljano, kakor se mi po navadi dogaja,
temveč da moram razumeti tudi razmere in ljudi v Mariboru, Kranju,
Novem mestu ali Murski Soboti, če hočem biti v Sloveniji zares doma.
In naj še povem, da me Prekmurje s svojo milino, s svojo govorico in lju-
beznivostjo še posebej privlači. Kadar koli grem tja, me veseli, da smo
ga po prvi svetovni vojni dobili in da smo v njem znali ustvariti pogoje,
kjer so različne narodnosti – slovenska, madžarska, romska, različne
religiozne tradicije – katoliška, luteranska, kalvinistična – znale najti
vsega spoštovanja vredno civilno ravnotežje.

O težki usodi primorskih beguncev v Prekmurju nisem bil neobveš­
čen. Če me spomin ne vara, sem o njej tudi kaj že napisal. Kljub temu
pa me je besedilo, ki mi ga je poslala gospa Bensa, prijetno presenetilo.
Prebral sem ga na dušek in z velikim zanimanjem tudi zaradi original-
ne tehnike pripovedovanja, za katero so se avtorji odločili. Zgodovinsko
pripoved, ki pojasnjuje razloge, zaradi katerih so bili številni Primorci

7