Page 7 - Od Soče do Mure

Uvodna beseda

Potomci primorskih in istrskih beguncev smo dolžni ohraniti spomin
in tradicijo naših prednikov tudi v današnjih dneh. Preveč so žrtvovali,
da so lahko obstali in zgradili svoje domove, si ustvarili družine tukaj
v Prekmurju. Na njihovi rodni grudi jim ni bilo dano. Tam, na Primor-
skem in v Istri, so v času prve svetovne vojne potekali hudi boji. Njihovi
domovi so bili uničeni. Z nepošteno rapalsko pogodbo pa sta bili pokra-
jini odvzeti, tako današnji Sloveniji kot Hrvaški, in priključeni Italiji.

Razmah fašizma takoj po prvi svetovni vojni zavednim ljudem na
tem področju ni omogočal življenja. Bilo je vprašanje ali ostati in se po-
koriti, ali oditi in ohraniti svoj jezik, kulturo in svoj ponos. Naši nonoti
so se odločili za drugo možnost in za to smo jim lahko hvaležni. Ostali
s(m)o, ohranili svoj jezik, kulturo in svoj ponos.

Res pa je, da so za tako odločitev plačali izredno visok davek. Izbira
v danih razmerah je bila najboljša.

Tudi v Prekmurju jim ni bilo z rožicami postlano. Naseljeni so bili na
poplavnem področju zato so bile razmere za preživetje zelo neugodne.
Sprejeti so bili kot tujci, ki ne sodijo v te kraje. Bili so večkrat zaničeva-
ni in ponižani, vendar so obstali. Tudi internacija v drugi svetovni voj-
ni jih ni ugonobila. Vrnili so se, začeli znova in ponovno uspeli. Od njih
se lahko veliko naučimo. Za vzgled so nam, kako je potrebno spoštovati
svoj jezik in svojo domovino, kako je potrebno kljubovati nastalim teža-
vam in ustvarjati. Kljub veliki bedi so tudi v Prekmurju pokazali, kako
je potrebno gojiti in razvijati kulturno, družabno in duhovno življenje.
Odpuščati je človeško, pozabiti je težje.

Mi, potomci, smo sedaj Prekmurci s primorskimi in istrskimi kore-
ninami. Na oboje smo lahko ponosni. Ni nam treba biti v zadregi, če
slučajno slišimo opazko begunec. Na to našo preteklost smo lahko le
ponosni. Sedaj smo doma v Prekmurju. Vendar Primorske in Istre ne
pozabimo. Odhajajmo tja na izlete, obiskujemo sorodnike, navezujmo
stike in kujemo nova prijateljstva. Spletamo kito prijateljstva med Pri-
morci, Istrani in Prekmurci. To je naše poslanstvo. Za to bi nam bili
naši predniki hvaležni.

Stanko Bensa

5