Page 158 - Od Soče do Mure

Kmetje so jeseni 1951 že lahko ponovno sejali na svoji zemlji. Zgrajeni
hlev se je podrl. Gradbeni material so vaščani odkupili. Naša zadruga na
Benici je imela najboljše rezultate, vendar njena zasnova ni bila pravilna.

Nekaj lastnikov zemlje ni hotelo več obdelovati. Nekateri so sprejeli
kolonizacijo v Vršcu v Banatu in se tja preselili. Vsa ta zemlja je bila
prenesena na zadrugo Lendava. Kolonisti v Vršcu so dobili zamenjavo
za zemljo, puščeno na Benici. Drugi, ki je niso hoteli obdelovati, so jo
prodali. Po razpadu zadruge v Lendavi je nastalo kmetijsko gospodar-
stvo Lendava. Tudi obrat na Benici je nastal na tak način. Tukaj sem
se tudi zaposlila in dočakala svojo pokojnino.

Izpoved Dušana Žbogarja28

Oba moja starša sta slovenska begunca s Primorske. Ker sem se rodil
samo nekaj metrov od potoka Ledave in zelo blizu reke Mure, je moje
življenje močno povezano z vodo. Že kot majhen deček sem se rad za-
drževal ob vodi. Spominjam se, kako sem nekoč šel po grivi navzdol do
vode in občudujoče zrl njen tok, ki se je srebrno bleščal in se odmikal
po strugi. Voda me je kot magnet privabljala v svoj objem, kot hipnoti-
ziran sem padel vanjo in z odprtimi očmi pristal na dnu. Seveda nisem
znal plavati. Ob dotiku tal sem se obrnil, ne vem kako izplaval na po-
vršje in se moker vrnil domov.

Nisem bil še šest let star, ko se je naša družina iz sončne Benice pre-
selila v Rudarsko naselje v Lendavo. Kasneje sem se zaposlil v Ljubljani
in se preselil v Kranj.

V resnici nikoli nisem zapustil svojega lepega Prekmurja, ravnice,
reke Mure, potočkov, mrtvic, mojih sorodnikov in znancev. Pogosto pri-
hajam v svoj rojstni kraj.

Po zgledu starega očeta, očeta in strica Stanka, ki so bili vsi vrtnarji in
sadjarji, in so vse okoli nas s svojim delom navduševali, sem tudi jaz
zasadil sadovnjak in da bi ohranjal tradicijo prednikov, je v tem sadov-
njaku zastopan sadni izbor, ki je sicer značilen za Primorsko.

28 → Dušan Žbogar, sin primorskih beguncev, rojen na Benici, 31. avgusta 1947

156