Page 157 - Od Soče do Mure

Jeseni 1946 so prišli iz Lendave seznanjat mladino o udarniških akci-
jah. Gradili so progo Šamac – Sarajevo, in sicer v celoti udarniško. Na
njej so sodelovali mladi iz cele Jugoslavije. Spomladi naslednjega leta
smo odšla tri dekleta iz naše vasi v brigado. Tam smo bile vse tri tudi
nagrajene za vestno in požrtvovalno delo - prejele smo udarniško znač-
ko. Jaz sem dobila tudi diplomo. Posebej požrtvovalne in vestne udarni-
ke so sprejemali v SKOJ. 25. novembra 1947 sem bila tudi jaz sprejeta
v SKOJ. Na sprejemu je bil naš maršal Tito. Za nas je bila to izredno
velika čast. Kasneje, po vrnitvi v domačo vas, sem kot skojevka bila
zadolžena pomagati mladim v vasi. Po vrnitvi iz brigade so me skupaj
s Cvetko Maretič in Anko Nežič poslali na trgovski tečaj v Maribor. Po
končanem tečaju sem se zaposlila v trgovini na Pincah. Stara sem bila
samo 17 let. Naslednje leto so me premestili v trgovino v Radmožance.
Tam sem tudi stanovala.

Začeli so ustanavljati kmetijsko obdelovalne zadruge. Mene in Cvetko,
bili sva SKOJ-evki, so poslali na trimesečni računovodski tečaj v Lju-
bljano. Po vrnitvi so nas razporedili po že nastalih zadrugah.

Poleti 1949 kmetje več niso smeli sejati na svojih njivah. Oddati so
jih morali zadrugi. Na Benici je bila formirana zadruga Aleksander
Rankovič. Izvolili so organe zadruge in predsednika.

Spomladi 1950. leta sem bila premeščena v beniško zadrugo. Opra-
vljala sem vse knjigovodske posle.

V zadrugo so vstopili skoraj vsi vaščani. Štela je, po mojem spominu,
okrog 30 zadružnih gospodarjev. Član zadruge je bil samo gospodar.
Ostali družinski člani so s svojim delom v zadrugi povečali pravico
pri obračunu. Obračun se je vršil na osnovi »trudo dnevov«, plačilo kot
akontacija vsake tri mesece. Akontacijo so izplačevali v denarju. Na
koncu obračunskega leta je bil poračun; upoštevala se je akontacija,
izplačana v denarju, dvignjena živila v naturi in koliko dela je vložila
katera družina. V zadrugi so zadružniki dvigovali vse pridelke, kar jih
je zadruga pridelala: fižol, krompir, moko, tudi olje in podobno. Vsi ti
produkti so za zadružnike imeli svojo ceno. Pri obračunu se je tako lah-
ko izračunalo, koliko še komu na koncu leta pripada za izplačilo. 1951
so začeli graditi velik hlev - štalo za 120 krav molznic. Konec leta smo
z gradnjo bili že pri koncu. Takrat smo dobili obvestilo: »Zadruge bodo
zaprli. Zemljo je potrebno vrniti ljudem, ki so jo v zadrugo združili«.

155