Page 106 - Lindua 6-7/2009

večjezičnost • többnyelvűség

jezika izpostavlja pomembnejšo vlogo socialni komuni- ne razvije v pravo miselno aktivnost. Z razvojem govo-
kacijski funkciji jezika. Jezik naj bi vzpodbujal, dopol- ra kot temeljne simbolične funkcije otrok vse bolj sa-
njeval in omogočal razvoj abstraktnega mišljenja. mostojno uravnava lastno pozornost in tako postane
S Piagetovega stališča morajo otroci pred uporabo govor pomembno orodje v človekovi aktivnosti.
primernih terminov razumeti kontekst, oseba sicer

lahko govori drugim nerazumljive besede, preden pa
jih uporabi kontekstu primerno, jih mora razumeti. 3. dvojEzičnost
L.S.Vygotski meni, da človek dražljaje iz okolja spre-
jema in tudi sam vpliva na okolje, kar povzroči nove Dvojezičen je, kdor zmore z enakim učinkom kot
dražljaje okolja in njega samega. Vrsta takih dražlja- rojeni govorci delovati v dveh/več jezikih v eno-/večje-
jev so znaki, ki izzovejo modifikacijo tako njegovih kot zični skupnosti v skladu s sociokulturnimi zahteva-
tudi drugih odgovorov na te dražljaje. Znaki so tako mi te skupnosti in kdor se more identificirati z obema
neke vrste zunanji posredniki v komunikaciji med po- jezikovnima skupinama in kulturama.« (SKUTNABB-
samezniki in v določeni meri tudi vplivajo na njihovo KANGAS, 1981)

vedenje (Horvat, L., 1983). Otrok skozi razvoj postopno
internalizira te zunanje znake komunikacije, s tem pa 3.1. RAZVOJ DVOJEZIČNOSTI
znaki postanejo najvišja samoregulirajoča oblika člo- V ZGODNJEM OBDOBJU

vekovega obnašanja. Internalizacija v oblikovanju mi-
selnih operacij pri otroku se pri J. Piagetu pojavlja le Raziskovalca Siraj – Blatchford in P. Clark (2000) loči-
kot produkt razvoja inteligentnosti (Horvat, L., 1983). ta dva načina razvoja drugega jezika. Prvi način usva-
Za L.S. Vygotskega pa je to poseben psihični proces oz. janja jezika je hkratni ali simultani razvoj, kar pomeni,

proces prenašanja družbene zavesti v individualno da je otrok že v zgodnjem obdobju življenja izpostavljen
zavest. Pri tem meni, da se višji psihični procesi obli- več kot enemu jeziku. Drugič govorita o zaporednem
kujejo iz zunanjih oblik aktivnosti v procesu interio- ali konsekutivnem razvoju, o tem da se otrok drugega
rizacije. Eno glavnih sredstev, ki omogoča učinkovito jezika začne učiti šele takrat, ko že prvega usvoji. Mcla-
interiorizacijo je govor. Z njegovo pomočjo naj bi se po- ughlin (1978) starostno mejo med obema načinoma
memben vidik predmetne dejavnosti preselil na misel- razvoja drugega jezika postavlja pri treh letih otrokove
ni nivo, ker se misel odvija na nivoju verbalnih znakov, starosti, ko otrok že razvije osnovne sposobnosti spo-
ki predstavljajo posplošujoče vidike stvarnosti. Glasni razumevanja v prvem jeziku.
govor sčasoma preide v notranji dialog in nato še v tihi Razvoj dvojezičnosti v zgodnjem obdobju otroštva

govor za sebe ter nato na čisti mentalni nivo, kjer pride poteka v treh fazah (Volterran Taeschner, 1977). Otrok
do posplošene konstrukcije odnosov med predmeti in v prvi fazi razvoja oblikuje en leksikalni sistem za oba
pojavi stvarnosti (Horvat, L., 1983). jezika in beseda enega izmed jezikov nima svoje odgo-
Po mnenju L.S. Vygotskega v zadnji fazi razvoja misli varjajoče besede z enakim pomenom v drugem jeziku.
ostane le pomen besed, za katerimi introspekcija ne Razvoj jezika dvojezičnega otroka je na tej stopnji zelo
odkriva niti predstav predmetov, ki jih beseda označu- podoben razvoju enojezičnega otroka, ki traja do za-
je. Z verbalizacijo predmetne aktivnosti se človek vse ključka 2. in 3.leta.V drugi fazi (med 3. in 4. letom) zač-

bolj oddaljuje od konkretnih predmetov, dokler se le-ta ne otrok razlikovati dve različni besedišči, vendar upo-

106 • 6-7/2009