Page 15 - Lindua 4/2008

Strokovna besedila, študije • Szakmai szövegek, tanulmányok

mo na preučevanje številčne simbolike v frazemih in mi, v katerih so imela števila osrednjo vlogo. Filozofska
na njihovo korelacijo s kulturnimi simboli v obravna- spekulacija Pitagora in njegovih učencev se je izkazala
vanem kulturnem prostoru, hkrati tudi medjezikovno za neizčrpen vir, iz katerega se je napajal ves nadalj-
primerjamo jezikovne simbole v dveh genealoško in ti- nji razvoj teorije števil, številčne mistike in simbolike.
pološko nesorodnih jezikih, tj. v slovenščini in madžar- Močno je vplivala na razvoj židovske številčne mistike,

ščini. Pri tem se je postavilo vprašanje, katera števila še odločilneje pa je zaznamovala umevanje števil v kr-
se naj izberejo za predmet primerjave. Odločili smo se ščanskem duhovnem svetu. Za Avrelija Avguština, oče-
za t. i. pravljična števila 3, 7 in 9. V raziskovanih jezikih ta krščanskega razumevanja števil, so števila načela
se namreč pogosto pojavljajo frazemi s temi števili, le reda, lepote in popolnosti, idealni oblikovni principi, ki
število 9 se v madžarskih frazemih redkeje pojavlja kot vladajo stvarstvu in zagotavljajo skladnost, urejenost,
v slovenskih. uravnoteženost in zakonitost. Filon Aleksandrijski je
postavil trdne temelje tako židovski kot poznejši kr-
3. SIMBOLIKA ŠTEVIL V KULTURI ščanski eksegezi Svetega pisma in s tem ustvaril kla-
sični vzorec simboličnega tolmačenja števil. S Knjigo
IN JEZIKU števil, ki se pojavljajo v Svetem pismu (Liber numerorum

qui in sanctis scripturis occurent) je evropski srednji vek
Števila so od nekdaj vznemirjala človeškega duha in dobil knjigo, ki bi ji lahko rekli prvi leksikon številčne
so bila v vseh civilizacijah izziv razmišljajočemu umu simbolike, pisec te knjige je Izidor Seviljski (ok. 560-
ter živahna spodbuda domišljiji. Lahko bi rekli, da je 636), ki je ob prevladujočih krščanskih pomenih števil
številčna simbolika tako stara kot števila sama, njeno nanizal mnoge antične vsebine. Renesančni neoplato-
bogastvo pa z veliko prepričevalno močjo govori o izje- nisti so verjeli, da je s pomočjo števil mogoče spozna-

mnem pomenu števil v miselnem svetu naših davnih ti skrite zakone univerzuma in razbrati nedoumljive
prednikov. Pomembno mesto, ki v evropski kulturni poti človeške usode, želja po odkrivanju skrivnosti pa
zavesti pripada številom, se mogoče najlepše zrcali v je kmalu pripeljala do razcveta različnih interpretacij
ogledalu filozofske misli, ki je temu vprašanju od vsega števil, v katerih se filozofija druži z magijo, matemati-
začetka namenjala veliko pozornost. Starogrški filozo- ka z mistično numerologijo in tradicionalni simbolni
fi so vztrajno poskušali doreči naravo, vlogo in pomen pomeni z novimi okultnimi vsebinami. Duh evropske
števil, njihovo prizadevanje pa je močno vplivalo tudi romantike je bil ezoteričnemu umevanju števil zelo na-
na razvoj številčne simbolike, ki se je oblikovala v zliva- klonjen in nagli vzpon okultizma v 19. st. je s svojimi
nju filozofskih, mitoloških, verskih, magičnih, literar- zanesenimi numerološkimi teorijami močno spodbudil

nih in številnih drugih vsebinah (GERM 2003:5). oblikovanje novih simbolnih vsebin. Podobno magič-
V snovanju filozofskih izhodišč številčne simbolike pri- no privlačnost so števila ohranila v 20. stoletju in na
pada prva beseda Pitagoru, ki je postavil trdne temelje pragu tretjega tisočletja smo priča nadvse živahnemu
pitagorejskemu nauku o številih. Zanj je bilo število ide- zanimanju za skrivnosti števil. Simbolika števil je naj-
alno oblikovno načelo kozmosa, urejenega po harmo- večji razcvet doživela na stari celini, v posebnem sreč-
ničnih številčnih razmerjih Pitagorejska številčna sim- nem in plodnem prepletu različnih kulturnih tradicij,
bolika se je izoblikovala v prepletanju aritmetično-ge- ki številom pripisujejo raznotere pomene, vse pa so si

ometrijskih lastnosti števil s kozmološkimi predstava- edine v prepričanju, da število ni samo matematični

• 4/2008 15