Page 14 - Lindua 4/2008

Strokovna besedila, študije • Szakmai szövegek, tanulmányok

simbola se prekriva s pojmom simbola v jeziku (tudi dnotenje (TRI: 'kot dobro število'), ta pomen je splošno
v frazemih): jezikovni simbol je znak znaka, jezikovna mentalno prisoten v večini jezikov, tudi v slovenščini
realizacija že semiotizirane entitete. Jezikovni simbol in madžarščini, torej v obravnavanem prostoru velja za
je znak, ki na eni strani, v primarni interakciji, kaže na krepki kulturni simbol (Dobrovol'skij 2002: 56).
predmetnostno entiteto, npr. leksem tri na tri števne

enitete (= vsebina1), po drugi strani pa vsebina (1) služi 2. RAZISKOVALNI PRISTOP
kot izraz za novo vsebino (2), v kateri leksem tri v spe-
cifičnem kontekstu, v frazemu (npr. govoriti v tri dni),
pomeni 'neumnost, nepremišljenost'. Posamezni jezi- Medjezikovna dinamika stikov in vplivanja v srednjee-
kovni simboli se lahko pojavljajo v različnih pomenih, vropskem prostoru se najbolj kaže v leksiki, tako tudi
simboličnih funkcijah. Jezikovni simbol je lahko tudi v frazeologiji. Toda na tem področju pogrešamo primer-
povsem arbitraren, pa vendar tudi konvencionaliziran, jalno in protistavno zastavljene raziskave za slovenšči-
npr. TRI v madžarskem frazeološkem kontekstu izraža no in madžarščino, saj ni temeljitejših protistavnih raz-
koncept 'neumen, naiven: 'úgy néz ki, mint aki háromig iskav in študij o frazeologiji obeh jezikov. Frazeologija

sem tud számolni, isti koncept pa se v slovenščiini iz- slovenskega jezika je v primerjavi z madžarsko fraze-
raža z leksemom PET: drži se, kakor ne bi znal šteti do ologijo tudi leksikografsko skromno obdelana. Pregled
pet. Medjezikovna prekrivanja in razločki v pojmovanju slovarjev obeh jezikov je pokazal, da frazemi pogosto
simbolov niso vedno napovedljivi, ni jih mogoče vedno presegajo meje posameznega jezika in so torej medjezi-
razložiti na podlagi kulturne in arealne bližine jezikov, kovni oz. imajo nadnacionalni značaj. V ospredju proti-
pa tudi ne z genetsko in tipološko sorodnostjo. Posame- stave slovenskih in madžarskih frazemov je vprašanje
zne funkcije jezikovnega simbola lahko zelo razhajajo ekvivalentnosti, posebej pa korelacija med simbolnimi

tudi znotraj sorodnih jezikov, lahko pa izkazujejo tudi pomeni v frazemih in simboli v obravnavanem kultur-
prekrivanja med različnimi jeziki. Jezikovne/kulturne nem prostoru. O konvergenci in divergenci frazeoloških
skupnosti razpolagajo z določenim fondom simbolov in poimenovanj v slovenščini in madžarščini razmišljam
z ustreznim vedenjem o simbolih. Jezikovni simboli so v nadaljevanju prispevka in za ponazoritev navajam
lahko besede oz. njihovi podstatni koncepti za stvari iz skupino frazemov s pravljičnimi števili kot jedrno se-
človekovega okolja, tudi števila. Mnogi jezikovni simboli stavino. Glavni vir za jezikovno predstavljanje številčne
so hkrati tudi simboli v »svetu«, torej tudi kulturni sim- simbolike v slovenščini je bilo gradivo SSKJ ter dvoje-
boli. Jezikovnim in kulturnim simbolom je skupno to, zični splošni in eno-/dvojezični frazeološki slovarji, v
da kažejo v svojem drugotnem pomenu na nekaj druge- madžarščini pa madžarski razlagalni slovar, splošni

1
ga, česar prvotni pomen ne vsebuje, prvotni in simboli- dvojezični ter eno/-dvojezični frazeološki slovarji ; za
ziran pomen pripadata različnima sferama, npr. število razlaganje simboličnega pomena števil pa monografi-
2
tri simbolizira abstraktno vrednost, tj. pozitivno vre- je o simboliki števil . V našem prispevku se omejuje-

1 SSKJ (1991), A magyar nyelv értelmező szótára (1984), J. Pavlica (1960), J. Keber (2004), Mukics (1993), O. Nagy (1976), Forgács (2003).
2 J. Chevalier, A. Gheerbrant, Slovar simbolov: miti, sanje, liki, običaji, barve, število, 1993; T. Germ, Simbolika števil, 2003; M. Lurker,
Wörterbuch der Symbolik; R. Posner, Die Zahlen und ihre Zeichen, 1984; G. Ifrah, Universalgeschichte der Zahlen, 1986; D. Dobrovol'skij,E.
Piirainen, Symbole in Sprache und Kultur. Studien zur Phraseologie aus kultursemiotischer Perspektive, 2002.

14 • 4/2008