Page 13 - Lindua 4/2008

Dr. Elizabeta BERNjak

Filozofska fakulteta Maribor

PRAVLJIČNA ŠTEVILA V SLOVENSKI IN

MAdŽARSKI fRAZEOLOgIJI

A szlovén és a magyar frazeológiának történelmi és areális hatások folyamán sok közös pontja van. Közös kulturális vonások az európai
keresztény kulturális hagyományon alapulnak. Jóllehet két genealógialag és tipológiailag különböző nyelvekről lévén szó, azonban
közöttük jelentős a kulturális átfonódás. A cikk kihangsúlyozza a két szomszédos nyelv frazeológiai ismeretének fontosságát a kultúra
közti kommunikációs készségek fejlesztésének szemszögéből. Abból indul ki, hogy a frazeológia egy nép világának nyelvi képét, a tör-
ténelem folyamán szerzett tapasztalatait fejezi ki, tehát a kultúra nyelvét is.

Slovenska in madžarska frazeologija imata zaradi zgodovinskih in arealnih vplivov veliko stičnih točk. Skupne kulturne poteze temeljijo
na krščanski evropski kulturni dediščini. Gre sicer za dva, genealoško in tipološko nesorodna jezika, a je med njima pomembna kulturna
prepletenost. Članek poudarja pomen poznavanja frazeologije sosednjih jezikov za razvijanje medkulturne sporazumevalne zmožno-
sti. Izhajamo iz predpostavke, da frazeologija izraža doživljanje sveta nekega naroda in njegove izkušnje v zgodovini, je torej tudi jezik
kulture.

1. SIMBOL V KULTURI IN JEZIKU gorija. Simboli v jeziku niso samo retorični okras, am-
pak tako kot metafore prepletajo naš vsakdanji jezik in
Vsak človek živi v svojem kulturnem prostoru, čeprav vplivajo na naše perspektive dojemanja stvarnosti. Po-
se tega vedno ne zaveda. Kultura se konstituira prek delitev simbolnega statusa kaki prvini stvarne entitete
različnih semiotičnih sistemov. Na naše dojemanje sve- v določeni kulturi je pogosto arbitrarna (tako je npr.
ta ne vpliva samo objektivni svet, ampak tudi semioti- ogenj lahko simbol ’življenja’, a tudi ’smrti, uničenja’).

ziran svet. Svet dojemamo tudi na način, kakor se nam Po Arutjunovi (1988) se simboli nahajajo med metafo-
kaže skozi semiotizirano resničnost. Pri tem reagiramo ro in znakom, njihova interpretacija na ikonični bazi
na semiotizirane entitete na enak način kot na stvari je le delno mogoča, največkrat jih je mogoče doumeti
realnega sveta, pogosto se te razlike tudi ne zavedamo. na podlagi »dogovora«, konvencije. Lotman (1992) defi-
Simboli zavzemajo osrednjo vlogo znotraj kulturno po- nira simbol kot znak, katerega vsebinski plan je hkra-
membnih znakovnih sistemov (pravljice, miti, običaji, ti znak nekega drugega reda: vsebina(1) služi za izraz
ljudska verovanja, upodabljajoča umetnost, literatu- neke nove vsebine(2), pri tem je vsebina(2) kulturno po-
ra itd.). Nadaljnji sistem, v katerem imajo simboli po- membnejša kot vsebina (1). Simbol kot izraz in vsebina
membno vlogo, je jezik, torej tudi frazeologija kot pod- je za Lotmana »tekst« z lastnim avtonomnim smislom

sistem jezika. Simboli se pojavljajo v jeziku v različnih in mejami, to pomeni, da ga je mogoče zlahka izluščiti
oblikah tudi zunaj frazemov. Simbol je kognitivna kate- iz njegovega semiotičnega konteksta. Tako pojmovanje

• 4/2008 13