Page 9 - Lindua 4/2008
P. 9
Osebnosti • Személyiségek
naprav, se mi je zdela fascinantna. Nič več celuloidne-
Vem, da si bil večkrat tudi selektor, torej si strokovno
ga traku, nič več montažnih miz in lepljenja ... Lendava
ocenjeval predstave. (Tako, kot je naš Tolmun in kamen
je imela priložnost, da dobi svoje lokalne informacije
ocenjeval Jože Rode, režiser ljubljanske televizije.)
v sliki in besedi še isti dan, ko so se dogodki zgodili.
Delo selektorja na srečanjih gledaliških skupin je bila Vendar ni bilo pomoči in podpore okolja, zato pripra-
zanimiva izkušnja, še posebej na Večerih bratstva Priz- vljam še danes le videostrani. A nesluten razvoj digi-
ren, kjer sem bil več let predstavnik Slovenije in tja talne tehnologije me že odnaša v kibernetične svetove,
pošiljal naše najboljše predstave. Tik pred osamosvo- spletne spirale, ki te kakor vrtinec reke potegnejo vase
jitveno vojno sem z družino skoraj pobegnil s Kosova in ti vsiljujejo svojo avtomatično izostreno sliko. Zato že
preko Bosne, ker je bila pot preko Srbije prenevarna. plavam nazaj k bregu.
Izkušnja, ki te sooči z neslutenimi razsežnostmi etnič-
ne in narodnostne nestrpnosti, je v meni še bolj utrdila Vemo, da so bili v tvoji karieri vzponi in padci, razočaranja
prepričanje, da je nacionalizem ena od najmračnejših in zadovoljstva. Kaj od navedenega bi izpostavil?
človekovih zaslepljenosti. In da sta v okolju,v katerem
bivam, še kako pomembna strpnost in dialog. Običajno je tako, da prehitremu vzponu sledi trd pa-
dec. To sem okusil na lastni koži, ko sem dobil eno od
Si počel še kaj, kar lahko uvrstiš med mejnike? štirih nosilnih vlog v največjem slovenskem filmskem
projektu Dražgoški bitki. Igral sem narodnega heroja
Delal sem pravzaprav preveč, loteval sem se vsega, za Matijo,ki je s svojo skupino fantov med prvimi na Slo-
kar sem mislil, da zmorem. Celo s sindikalnim bojem venskem zbiral orožje, izvajal razne diverzije, v filmu pa
sem se ukvarjal, bil med soustanovitelji današnje Glo- naj bi zrušil tudi most. A tisto zimo ni bilo snega. Po-
se. Ko so me kot predsednika Sindikata delavcev v kul- sneli smo le nekatere interierje devetih nadaljevanj in
turi Slovenije predstavniki evropske komisije v zaniče- producentu je zmanjkalo denarja. Ta filmska epopeja
valnem tonu spraševali, če se je pri nas po osamosvoji- slovenskega partizanstva ni bila nikoli končana in to
tvi sploh kaj spremenilo na področju pravic zaposlenih, resnično obžalujem.
sem jim gladko odgovoril: »Na srečo še nič, pripravljeni So pa razočaranja, ki jim sledi zadovoljstvo.
pa smo vas počakati.« Razumeli so in v oceni zapisali, Eno takih je gradnja kulturnega doma v Lendavi. V
da vemo, kaj delamo. začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja so postale
razmere pri organiziranju javnih prireditev neznosne.
Lahko bi sicer v miru opravljal le običajne službene dol- Kdor se spominja dvorane Nafte in je enkrat samkrat
žnosti, ki so mi povsem zapolnile delovni dan in skoraj med predstavo kje zmrzoval, razume, o čem govorim.
vsako soboto in nedeljo, vendar bi bilo to, kakor da bi Velika želja se je preoblikovala v odločno stališče, toda
uporabljal le eno ali dve računalniški orodji in zapolnil večja ko je želja, ranljivejši postajaš. Zagotovljena ne-
le kakšen odstotek pomnilnika. povratna sredstva države so splavala po vodi, ker sta
propadla referenduma v Lendavi. Pravi čas je prišel
Prav obdobje, ko sem se računalniško opismenil in po- šele čez dolgih deset let. Danes mi pogled na mogočno
stavil TV-studio, ki ga upravljam še danes, je nekakšna katedralo lendavske koncertne in gledališke dvorane
mentalna prelomnica. Uporaba novih orodij in video vzbuja toliko večje zadovoljstvo.
• 4/2008 9