Page 5 - Lindua 4/2008

Osebnosti • Személyiségek

Mira UNGER

ČAŠA SOŽITJA

Intervju z igralcem Rajkom Stuparjem

Kdo bi bil primernejši za intervju v številki, ki izide na državni praznik slovenske
kulture, od Rajka Stuparja, smo se spraševali v uredniškem odboru revije Lindua.

Na njegovem domovanju v Trimlinih sem pogovor začela s spominskim utrinkom iz
sedemdesetih, ko smo s Partljičevim delom Tolmun in kamen, seveda v režiji moje-
ga sogovornika, diplomiranega gledališkega igralca, režiserja, priložnostnega pi-
satelja, ljubitelja kulturne dediščine in vsega lepega, gostovali v Krškem, njegovem
rojstnem kraju.

Ob koncu predstave je s šopkom travniških cvetic prišla na oder Rajkova učiteljica prvega razreda in mu v spomin
na otroštvo, na tekanje po domačih travnikih, izrekla dobrodošlico v takratnem novem kulturnem domu v Krškem.
Seveda moram dodati, da v dvorani ni bilo prostih sedežev, vzdušje oziroma navdušenje pa je bilo enkratno. Ne mo-
rem pozabiti sreče in ponosa njegovih staršev, ki so naši lendavski gledališki skupini pripravili nepozaben sprejem.

 Kakšni so tvoji spomini na otroška leta? gledalcev zaploskala godbi na pihala iz neke bratske
Kaj si želel postati, »ko boš velik?« republike, ki je prikorakala od postaje in se priključila

domači godbi in malemu dečku, ki je stal pred njimi z
Kot večina povojnih otrok sem imel lepo otroštvo. Toplo, dvignjeno dirigentsko palico. Moral sem dati znak za
domače, ljubeče okolje. Starša sta spodbujala moje ta- začetek. Mahal sem kot obseden in zdelo se mi je, da
lente in mi hkrati povsem prepuščala svobodo izbire. bom omedlel. Prvikrat sem doživel strahotno tremo.
Z lastnim zgledom sta utrjevala moje spoznanje, da je Požel sem sicer splošno navdušenje, vendar sem z gro-
talent le danost, ki ne pomeni nič, če ga s trdim delom zo iskal rešilno bilko, ker nisem vedel, kaj se z menoj
ne razvijaš. Oba sta bila med udarniki,ko so gradili kul- dogaja. Tista izkušnja me je poučila, da trema izvira iz
turni dom DPD Svobode v Vidmu. Vse življenje sta bila negotovosti zaradi slabe pripravljenosti. Še zdaj mi bije

aktivna podpornika tamkajšnjega društva in še mar- srce, če se spomnim.
sičesa drugega v kraju. Uživala sta, ko sta me gleda-
la, kako se, otrok, izpostavljam, nastopam. A nekoč mi  Pa si vseeno še stopil pred občinstvo.
je izkušnja na javni prireditvi dala vedeti, da vse le ni
tako enostavno. Tik pred prireditvijo na prostem se je Ravno to je tisto. Človek v sebi najde moč, da se pri-
organizator domislil, da bi me postavili pred godbenike, bliža neznanemu, četudi ga je groza. Najbrž zato, da
da bi jim dirigiral. Na vaji so zaigrali en sam stavek in premaga tisto neznano, ki se je naselilo v njem. Že v

jaz sem moral mahati v ritmu. In že je zbrana množica drugem razredu osnovne šole sem napisal prve pesmi

• 4/2008 5