Page 7 - Lindua 9-10/2010

Uvodnik • előszó

Tanja Šimonka tanja.simonka@zkp-lendava.si
Kulturna dediščina

Kot umetnostna zgodovinarka in etnologinja ve- spomenikov pred propadanjem in spremembami, in
dno rada zastavim besedo za dediščino, predvsem prehaja k sodobnemu pojmovanju zaščite, ohranjanja
tisto kulturno, še posebej pa za tisto, ki se nas vseh in varovanja dediščine, kjer se krog sodelujočih strok
neposredno tiče, stavbno dediščino. Avtorji in inter- pri posegih, odločanju in iskanju ustreznih rešitev
vjuvanci tokratne številke Lindue so se lotili marsi- interdisciplinarno širi. To je pripeljalo do današnjega
katerega segmenta tega izjemno heterogenega podro- razumevanja dediščine kot ekonomske, prostorske in
čja, ki v okviru kulturne dediščine zajema nepremično družbene kategorije, ki ima družbenopovezovalne pr-
(stavbe, naselbine, spomeniki in krajina) in premično vine in zagotavlja občutek lastne identitete in pripa-
(slike, kipi, fotografije, arheološki predmeti, doku- dnosti ter je obenem pomemben spodbujevalec vseh
menti, knjige, pohištvo, nakit) dediščino, ne smemo vidikov trajnostnega razvoja.
pa pozabiti niti na naravno dediščino, na intelektual- V Lendavi smo (sicer ne z vedno enako intenziteto
no dediščino (znanstveno, umetniško in industrijsko) in dinamiko ter z različno uspešnimi rezultati) vse-
in živo dediščino (ustna izročila in izrazi, rituali, pra- skozi skrbno bedeli nad večino segmentov lokalne de-
znovanja, tradicionalne obrtne veščine). diščine, ki so se artikulirali bodisi v obliki muzejskih
Celoten spekter dediščine varuje kompleksen sis- razstav (Meščanstvo, tiskarstvo in dežnikarstvo Len-
tem pravnovarstvenih režimov in inštitucij, ki srbijo dave, Kultura hetiškega ljudskega tekstila, arheolo-
za izvajanje le-teh tako na državni kot tudi lokalni ška razstava Oloris …), v obliki tematskih publikacij,
ravni. Kljub razširjenemu in heterogenemu sistemu edicij, periodike in monografij. Ustrezno so bile ovre-
področij varovanja pa ostajajo »luknje«, ki jih zapolni- dnotene mnoge etnografske teme (oblačilna kultura,
jo zasebni zbiratelji, katerih fokus sega na vse ravni duhovna kultura, šege, rituali), osebnosti (György
predvsem premične kulturne dediščine. Zala, Kultsár György, Mihály Hadik, Mihály Kakasdi
Na vsakdanji ravni imamo največ opravka s kul- Hajós) in splošna zgodovina kraja. Ohranja se judo-
turno dediščino, v okviru le-te pa s stavbno dediščino vska dediščina. Delo izpostavljenih (predvsem likov-
in prostorsko ureditvijo krajine, ki jo obdaja. Predpisi nih) ustvarjalcev je zabeleženo v monografijah. Po-
in zakoni ščitijo celovitost in estetsko nedotakljivost novno se obujajo tradicionalni sejmi, poimenovanja
naselbinskih jeder, mestnih ali vaških, ter posame- ulic in trgov po znamenitih osebnostih, ki so zazna-
znih spomenikov sakralnega, profanega ali ljudsko- movale kraj, spominske plošče in kipi, lepo ohranje-
stavbnega tipa. In to se z manjšimi odstopanji v veliki na, vzdrževana pokopališča in stari nagrobniki, ob-
meri upošteva – tudi v Lendavi. novljena znamenja, tematske delavnice in posveti …
Formalna zakonska zaščita v sklopu varovanja Veliko je bilo narejenega, veliko izpuščenega in zane-
kulturne dediščine je sicer zelo dvorezna in v mnogih marjenega (vmes tudi propadlega), mnogo tudi stro-
segmentih nedorečena, saj je velikokrat preveč toga kovno spornega.
in neživljenjska. Lastnike ter potencialne lastnike Najbolj kompleksna, zapletena in mnogokrat »žolč-
nemalokrat ovira in odvrne od pristopa k prenovi ali na« (spomnimo se samo aktualnega spora pri gradnji
spremembi namembnosti nekega prostora, ki bi pri- podzemne garaže pod kulturnim spomenikom Pleč-
pomogel k živahnejši revitalizaciji in regeneraciji ob- nikove ljubljanske tržnice) je zaščita nepremične kul-
močja. A tudi ta sistem varovanja dediščine je v zadnji turne dediščine, kjer lastniki bodisi težko financirajo
letih začel presegati zgolj tradicionalen pristop var- (varstvenemu režimu ustrezno) prenovo, bodisi je ka-
stva, kjer je cilj fizična zaščita posamičnih kulturnih pitalski interes tako močan, pravzaprav dominanten,

• 9-10/2010 7