Page 8 - Lindua 9-10/2010

Uvodnik • előszó

da celo stroka servilno kloni. Tudi sistem izobraževa- li prvi stanovanjski bloki, serija stanovanjskih hiš/
nja nosi svoj delež pri našem odnosu do dediščine, vil v Rudarski ulici, »Naftina« dvorana, »Naftin« vrtec.
saj smo mnoga desetletja pisali novo zgodovino in je Sledili so kompleks stanovanjskih blokov v Tomšičevi
bila dediščina prednikov degradirana. Na srečo so ulici z marketom, vrtcem, šolo, hotel Lipa. S tem je
civilizacijske vrednote, ki so nam jih zapustili pred- historično mestno jedro izgubilo na svojem pomenu
niki, sčasoma vendarle pridobile na vrednosti in se in zanimivosti.
jih lotevamo s pieteto in zavestjo o njihovem pome- Tudi te novonastale prostorske enote so imele svo-
nu. V zadnjih nekaj letih je prišlo tudi v historičnem je zakonitosti, logična razmerja in tudi danes, s skoraj
mestnem jedru Lendave do regeneracije nekaterih polstoletne časovne distance, izkazujejo kakovost, saj
predelov (prenove trgov, ulic, parkov, nove cestne po- gre za domišljen koncept, kateri se je v primeru Len-
vezave, obvoznice) in nekaterih revitalizacij, torej do dave umestil v popolnoma nov nenaseljen prostor, ki
obnov in uvajanja primernih vsebin, ki dajejo upanje, historičnega mestnega jedra ni fizično in vulgarno,
da bo vrednost in vrednota bivanja ter sobivanja v predvsem pa trajno poškodoval. Pri novogradnjah ve-
starem mestnem jedru dobila na veljavi, ki ji pripada. ljajo določena pravila o naklonu strehe, gabaritih, veli-
Tudi nove arhitekturne rešitve so med njimi (seveda kosti oken in še kakšni pogoji. Njihov problem je, da
mislim na gledališko in koncertno dvorano), ki ne le so nemalokrat nefunkcionalni, presplošni in togi, kar
spremenijo podobo mestne silhuete, temveč generira- v praksi pomeni, da se lahko zavrnejo kakšne izrazito
jo spremembo kulture bivanja v širšem okolju ali celo estetsko načrtovane stavbe, ki sicer nimajo predpisa-
postanejo destinacija, ki pripomore k intenzivnejše- nega naklona strehe, dimenzij oken ali ne ustrezajo ka-
mu ter rentabilnemu trajnostnemu razvoju. Pred- kšnemu drugemu parametru, pa bodo v okolico ven-
vsem pa skupaj z ureditvijo trga in prenovo parka darle prinesle neko novo kvaliteto in estetiko. Na drugi
tvori spoštljiv dialog s starim mestnim jedrom in s strani pa imamo primere, ki upoštevajo vsa formalna
klasičnimi, a modernimi elementi nastavlja decenten pravila in določbe, pa kljub temu s številnimi drugimi
in kakovosten temelj, ki daje temu prostoru dodano elementi (barva fasade, različne in neprimerne veliko-
vrednost in je katalizator posegov širšega historične- sti oken, agresivni in neustrezni detajli na zgradbi ter v
ga mestnega prostora. okolici, uporaba nekakovostnih, neprimernih materia-
Pravzaprav se mi v našem mestu (več) ne zdita toli- lov) popolnoma deplasirajo celotno okolico.
ko problematična varovanje in revitalizacija historič- Posamezna zgradba mora součinkovati s prosto-
nega mestnega jedra, saj je le-to skorajda brez večjih rom, z njo voditi dialog, kjer so materiali, oblike in de-
posledic preživelo polstoletno degradacijo po 2. sve- tajli usklajeni. Kar pa ne pomeni, da moramo imeti vsi
tovni vojni, nekoliko nesrečno denacionalizacijo (pro- hiše v identičnem stilu in da nove oblike niso spreje-
blem več lastnikov) in z nekaterimi dobrimi nastavki mljive. Prav nasprotno. Nova, kakovostna, drugačna
v zadnjem desetletju pokazalo smernice razvoja. Tre- arhitektura je bila vedno polemična, tudi kontrover-
ba je seveda vedeti, da gre za izredno dolgotrajne in zna. A čas je vedno pokazal, da osmišljeni projekti na
kompleksne procese, ki sem jih temeljito opredelila v daljši časovni rok pridobijo in najdejo svoje mesto v
prvi številki Lindue, v prispevku z naslovom Živimo v zgodovini, predvsem pa v prostoru. Dejstvo je, da smo
mestu, toda ali smo res tudi meščani? Vedno večji pro- v Sloveniji slabo urbano podučeni, alergični smo na
blem se zdijo preostali deli mesta oziroma posamezne inovacije, nekakšen negativni apriorizem se vzposta-
novogradnje, prenove in posegi v prostor. Že v drugi vlja do novih reči, torej tudi do oblik. Kulturni milje
polovici 20. stoletja se je samoumevnost mestnega meščanstva je bil razvrednoten in omalovaževan –
središča porušila, saj se je izoblikovalo tako imeno- torej tudi kultura bivanja, kultura doma, estetika
vano samozadostno sublokalno interno središče s notranje in zunanje opreme bivališč, kultura mesta.
svojo infrastrukturo, ki je sprva nastajalo pod patro- Desetletja je za paradigmo veljal egalitarizem, zdaj pa
natom podjetja Ina Nafta. Tako so v Lendavi nasta- je na pohodu samopašna »nouveau riche« mentalite-

8 • 9-10/2010