Page 14 - Lindua 18/2016
P. 14
Strokovna besedila • Szakcikkek
Vse od srede osemnaj-
stega stoletja lahko sledimo
številčni rasti judovske sku-
pnosti v Dolnji Lendavi, ki
je v veliki meri sovpadala oz.
pogojevala tudi kulturni ter
gospodarski dvig celotne-
ga širšega območja Dolnje
Lendave. V obdobju med leti
1778 ter 1836 se je skupnost
s samo štirinajstih članov
povečala na kar 69 članov.
Skupnost si je v tem obdobju
lahko privoščila le enega du-
hovnega vodjo, ki je opravljal
vse pomembnejše obrede. Že
v začetku devetnajstega sto-
letja je v hiši Bódoga Weisza
delovala tudi molilnica, torej
sinagoga. Hitro naraščajoča Slika 1: Lendavska sinagoga (Vir: www.sinagoga-lendava.si, citirano 24. 12. 2016)
judovska skupnost je potre-
bovala tudi institucionalni
okvir za svoje delovanje, in tako je bilo leta 1830 usta- veliko bolje organizirana ter predvsem bolje finančno
novljeno Judovsko versko društvo. Z ustanovitvijo Ju- situirana Judovska verska skupnost. Pomemben cilj
dovskega verskega društva se je pojavila tudi potreba ustanovitve skupnosti je bila tudi zagotovitev stalnega
po judovskem dušnem pastirju oz. rabinu. Ker je bilo v prostora za opravljanje vsakodnevnih molitev pripa-
prvih letih po ustanovitvi Judovsko društvo finančno dnikov skupnosti. Ta želja je postopoma postala re-
še precej slabo situirano, so si lahko privoščili le ene- sničnost, ki sta jo omogočila številčna rast prebivalcev
ga rabina, ki je bil dolžan opravljati obveznosti, kot so judovske veroizpovedi ter predvsem finančni darovi
vsakodnevna molitev, obrezovanje, verouk ter ob tem posameznih dobrodelnežev. Kljub temu si judovska
še pobiranje davka ter govorni nastopi. Nekateri zapisi skupnost vsaj na začetku svoje poti še ni mogla privo-
v zgodovinsko pomembnejših delih nas spominjajo ščiti odkupa zgradbe, zato je najela hišo Jánosa Gaz-
predvsem na imeni dveh rabinov v tem obdobju: rabi- daga v Spodnji ulici, kjer so uredili molitveni prostor
na Jiczcháka ter rabina Júdo. Žal razen imen o njunih za 30 moških ter 20 žensk. Še dodatna rast judovske-
življenjih ne vemo nič. ga prebivalstva v Dolnji Lendavi ter okolici je leta 1843
Obstoj Judovskega verskega društva ter njego- pripeljala do najema hiše medičarja Vizkopszkega, ki
ve izdatke so krili predvsem s prispevki, pobranimi je stala prav tam, kjer se nahaja današnja sinagoga v
ob obrezovanjih (praviloma so ta obred izvedli osmi Lendavi. Že leta 1847 je skupnost omenjeno zgradbo
dan po rojstvu dečka), ter s prispevki, zbranimi pri skupaj s pripadajočim objektom, v katerem so uredili
ostalih verskih obredih. Potrebno je poudariti, da so bivališče rabina, tudi odkupila, in sicer za 1.500 teda-
predvsem bogatejše judovske družine že v tem ob- njih forintov. Tako se je končalo obdobje najemanja
dobju močno finančno podpirale obstoj Judovskega zgradb za potrebe molitev in ostalih obredov in nekako
verskega društva. Že po sedmih letih se je leta 1837 v sredo devetnajstega stoletja lahko postavino tudi nov
iz manjšega Judovskega verskega društva oblikovala mejnik v razvoju skupnosti.
12 • 18/2016