Page 10 - Lindua 1/2007

Aktualne teme, strokovne študije • Aktuális témák, tanulmányok

Obravnavani jezikovni skupnosti sta bili v preteklo- govorca sodi v polje raziskovanja psiholingvistike,
sti in sta tudi v sedanjosti zaradi zgodovinsko in so- preučevanje medosebnih vidikov sporazumevanja
ciokulturno pogojenih razlogov pretežno dvojezični. v dvojezičnem kontekstu pa zlasti v jezikoslovne in
jezikovni stiki med govorci j in j so vplivali na na- komunikacijske vede.
m v
stajanje naravne ali ljudske dvojezičnosti, zlasti med Psihološki vidik dvojezičnosti je v ospredju pri obrav-
pripadniki manjšinskih skupnosti, ki uporabljajo v navi psihološkega stanja dvojezičnega govorca, ki
delnih domenah svojega socialnega, gospodarskega ima dostop do dveh jezikovnih kodov kot sredstev
in kulturnega življenja svoj izvorni jezik, toda zanje za družbeno sporazumevanje. Dostop do jezikovnih
je hkrati nujno tudi obvladanje in raba večinskega sredstev se spreminja hkrati s sociokulturnimi in
državnega jezika, da bi lahko popolnoma sodelovali jezikovnimi okoliščinami. Z vidika jezikovne zmo-
v življenju celotne družbe. Do jezikovnih stikov med žnosti se definicije dvojezičnosti, vezane na oceno
slovenskim in madžarskim prebivalstvom je prišlo jezikovnega znanja, vrstijo od maksimalne do mini-
po naselitvi Madžarov na to območje. jezika sta spr- malne zahtevnosti (receptivna, reproduktivna, pro-
va obstajala v vsakdanjem sožitju, med njima je pri- duktivna, aktivna, pasivna, normativna, enostran-
hajalo tudi do vzajemnega vplivanja, čeprav je bila sko normativna, nenormativna).
njuna funkcijska delitev različna. Slovenska manj- Po stopnji sporazumevalne zmožnosti in po pogosto-
šina je postajala bilingvna, njena jezika sta bila v di- sti rabe razlikuje strokovna literatura dominantno,
glosičnem razmerju. Prekmurski Madžari so bili pr- uravnoteženo, poljezično, aditivno in subtraktivno
votno enojezični, le v mestih je prihajalo do začetne dvojezičnost (E. Oksaar 1972). Socialnopsihološki
oz. nastajajoče dvojezičnosti uradniškega in uprav- aspekt obravnave dvojezičnosti je usmerjen na spo-
nega sloja zaradi stikov s slovenskim prebivalstvom. razumevalno zmožnost v dveh jezikih kot na iden-
Dvojezičnost madžarskega prebivalstva se je začela titetno/identifikacijsko prvino posameznika, pripa-
razvijati po priključitvi tega poselitvenega območja dnika ene ali druge oz. obeh skupnosti.
jugoslaviji. Glede mišljenja dvojezičnega govorca in jezikovnega
procesiranja v njegovih jezikih razlikujejo psihologi
2. OPREDELITEV (S. Ervin in Ch. Osgood 1965) sestavljeno in uskla-
jeno dvojezičnost. Pri sestavljeni dvojezičnosti je en
DVOjEZIČnOSTI pomen povezan z označevalcem v dveh jezikih, tako
se jezika razlikujeta v leksikalnem, ne pa tudi v po-
menskem pogledu. Pri usklajeni dvojezičnosti bese-
Dvojezičnost je zelo spremenljiv, na družbeni ravni dni inačici v obeh jezikih ustrezata dvema različni-
s številnimi sociokulturnimi dejavniki, v individual- ma pojmovnima podstavama. Pri sestavljenem tipu
nem merilu pa s številnimi osebnostnimi lastnostmi dvojezičnosti je verjetnost pojavljanja interferenc
določljiv pojav. Večdisciplinarni in meddisciplinar- večja kot pri usklajenem tipu, čeprav tudi tu ni iz-
ni pristop k obravnavi dvojezičnosti nam omogoča ključena. Oba tipa procesiranja sta odvisna tudi od
presojo različnih aspektov dvojezičnosti na različ- načina usvajanja jezikov: sestavljena dvojezičnost
nih ravneh analize. Dinamiko medskupinskega in je rezultat formalnega učenja drugega jezika ali pa
znotrajskupinskega sporazumevanja v dvojezičnih se pripisuje strategiji sporazumevanja z otrokom v
okoljih obravnavajo predvsem sociologija, makro- prvem in drugem jeziku v istem učnem položaju,
sociolingvistika in socialna psihologija, raziskova- usklajena dvojezičnost pa je rezultat vzporednega
nje sporazumevalne zmožnosti, sporazumevalne oz. zaporednega usvajanja jezikov v ločenih učnih
dejavnosti ter osebnostnih značilnosti dvojezičnega položajih (j. B. Carrol 1973).

10