Page 11 - Lindua 1/2007
P. 11
Aktualne teme, strokovne študije • Aktuális témák, tanulmányok
Sociolingvistični vidik obravnave dvojezičnosti se receptivni stopnji, za njih je značilna pasivna eno-
usmerja na stike med j in j ter na govorno obna- stranska normativna (v slovenskem jeziku) dvojezič-
m v
šanje posameznika in skupnosti. Glede na razmerje nost.
posameznik-družba ločimo individualno in druž-
beno dvojezičnost; individualna je lahko naravna Za sporazumevalno zmožnost dvojezičnih govorcev
(oblikuje se v družini in ožjem okolju) ali kulturna je v obeh skupnostih značilna dominantna dvojezič-
(oblikuje se v formalnem izobraževanju). na druž- nost v jv (tako glede rabe kakor tudi glede kompeten-
beni ravni se dvojezičnost pojmuje kot lastnost ob- ce). na osnovi analize socialnopsihološkega vidika
močja in družbe, ki na tem območju živi. Lahko je dvojezičnosti ugotavljamo, da je v obeh skupnostih
enosmerna (dvojezični so samo pripadniki manj- opazen trend akulturacije, na dvojezičnem območju
šine) ali dvosmerna (dvojezični so pripadniki obeh Prekmurja so zaznavni tudi pojavi dvokulturnosti, tj.
skupnosti v stiku) (Fishman 1986). Pri dvosmerni identifikacije z obema jezikovnima
dvojezičnosti razlikujemo popolno (funkcio- skupinama in kulturama (T.
nalno) dvojezičnost (vzporedna raba jezikov Skutnabb-Kangas 1981: 67/).
v vsakdanjem sporazumevanj) ter diglosi-
jo (komplementarna raba dveh jezikov v Glede jezikovnega procesiranja
določenih govornih položajih). v jezikih dvojezičnih govorcev ugo-
tavljamo, da v obeh skupnostih
na podlagi predstavljenih kriterijev prevladuje sestavljen tip dvojezič-
je mogoče s primerjavo različnih nosti, med pripadniki madžarske
vidikov dvojezičnosti sintetično manjšine so zaznavni tudi prime-
opre deliti tip dvojezičnosti v razi- ri usklajene dvojezičnosti.
skovanih skupnos tih. Po kriteriju
jezikovne zmožnosti ugotavljamo, Glede časa in načina usvaja-
da pripadniki mlajše generaci- nja manjšinske materinščine
je v Porabju obvlada jo j na se kažejo v obeh skupnosti
m
minimal ni stopnji razumevanja opazne razlike: v slovenski
in govorjenja, j pa na ravni rojenega go vor ca. njiho- manjšin ski skupnosti se v zadnjih
v
va kompetenca v j je receptivna ali reproduktivna, desetletjih j pretežno usvaja zaporedno (tj. za j ) v
m m v
le izjemoma tudi produktivna. Po kriteriju jezikovne okviru formalnega učenja, v madžarski narodni sku-
norme jih je mogoče uvrstiti v tip enostranske nor- pnosti se oba jezika usvajata vzporedno v družini ali
mativne dvojezičnosti (v madžarskem jeziku). zaporedno v okviru formalnega učenja, po novem
modelu dvojezičnega pouka tudi v ločenih učnih po-
na dvojezičnem območju Prekmurja je za pripadni- ložajih in na različnih nivojih.
ke manjšine prav tako značilna receptivna ali re-
produktivna, redkeje produktivna kompetenca v j Za družbeno razmerje med jezikoma skupnosti je
m
(starejša generacija in izobraženci) ter produktivna v Porabju značilna nestabilna diglosija, ki je posle-
kompetenca v j , glede jezikovne norme v svojih je- dica nesimetrične delitve funkcij med j in j . Za
v m v
zikih je za njih značilna delno dvostranska norma- prekmurski tip dvojezičnosti se z vidika družbenega
tivna dvojezičnost. Pripadniki večinskega naroda na razmerja med j in j uporablja izraz funkcionalna
m v
narodnostnem območju onstran meje ne obvladajo dvojezičnost (nećak Lük 1989: 121-128), vendar po-
j , na tej strani meje obvladajo j na minimalni gosto preklapljanje med jezikoma v številnih vsakda-
m m
11
