Page 7 - Lindua 1/2007

Aktualne teme, strokovne študije • Aktuális témák, tanulmányok

takrat tudi pravilno pristopili, skupaj s strokovnjaki umetnosti je z očmi in besedami prežemal učenca, ki
popisali in zaščitili vse to, dobili in tudi izpeljali pro- je že takrat zrasel v umetnika, ki se je vehementno
jekte, tako rekoč tik pred dvanajsto. Še sreča, da smo razgovoril o svojem delu v Lendavi in ga povabil sem.
mnoge lahko zaščitili kot spomenike nOB, za kar Ta lesk v očeh je dan le tistim, ki silovito opazujejo,
je bilo takrat največ denarja. Mislili smo: bo že še ki v hipu razpoznajo lepoto površine in so sposobni
prišel čas, ko bo dovolj sredstev za popolno zaščito prodreti globoko pod njo, v najgloblje globočine. Zato
…« Postoji, kot da bi iskal še kakšen primer, a si pre- svojemu sogovorniku, danes imetniku Munkácsyje-
misli in nadaljuje nekako s spravljivim glasom: »na ve nagrade in bardu lendavske kulture, kar narav-
žalost je prišel čas, ko je nastala podobna praznina, nost položim odgovor na jezik: »Imaš pa vendarle ob-
kakor je bila pred tem. Danes so na eni strani boga- čutek, da si svoje poslanstvo izpolnil.«
ti, na drugi siromaki. Spet ne funkcionira. Zastonj
smo ohranili … na tem področju čutim praznino, »Mislim, da Bogu ni žal, da me je obdaril s smislom
odsotnost duha. Ljudje se ukvarjajo sami s seboj … za oblikovanje. Mislim, da sem srečen človek. Iz moje
novi neokapitalistični sloj ljudi razmišlja o drugih egoistične ambicije, da bi kaj naredil, se izrazil, je
stvareh, nacionalni interesi ga ne zanimajo. Zdi se res marsikaj nastalo in veliko sem dosegel. Če odslej
mi, da je sedaj glede dediščine vse še bolj tragično ničesar več ne bom ustvaril, je bilo opravljenega že
kot takrat. Prej je bilo upanje, da bo sčasoma vse več dovolj. Pomembno je, da sem dobil priložnost in jo
razumevanja, ko bo denar. Zdaj denar je, razumeva- tudi izkoristil. Marsikaj moraš žrtvovati zaradi sku-
nja pa je vedno manj. To ni prava demokracija, kajti pnih ciljev, vizije. V življenju je treba znati to začutiti.
če bi bila, bi morala skrbeti za varovanje eksisten- ni dvoličnost, če poskrbiš najprej zase, da lahko po-
ce ljudi in vrednot. naj gre za tvojo stroko ali mojo, tem daješ še drugim. Tak egoizem je koristen. Med
povsod je isto, povsod si odvisen od posameznikov, egoizmom zase ali egoizmom za druge je velika razli-
ki imajo niti v rokah. Če se vrnemo na trop, je danes ka. Pomembno je doseči svoj cilj, skupni cilj.«
pravzaprav vse odvisno od tega, kdo vlada, v kakšno
skupnost spadaš. Če si postavljen v pozicijo pripro- »Za scenske umetnosti pa takrat ni bilo takega po-
šnika, si nastradal. ne moreš narediti ničesar več. litičnega razumevanja kakor za področja, ki si jih
Pa če nastaviš še tako dober program. Za tako rigi- pokrival ti. Zadoščala je dvorana nafte, stari kino …«
dno stanje je najbrž krivo splošno vzdušje v državi.
Socializem bi morali nadgraditi, ne pa demontirati. »Res je, kar praviš. ampak, če lahko greš preko vsega
nikoli ne veš, kje se pojavi od Boga obdarjen človek, … Veš, kaj je ironija? ne glede na to, kako je sedaj, je
da ga podpreš. On je največje nacionalno bogastvo. .pomembno dejstvo, da je bila dovolj močna želja, ho-
Vsaka država, vsako okolje ima svoje heroje. Če jih ni tenje, in to je bilo v zraku. Četudi ni kazalo, da se bo,
sposobno videti in se vrti v lastni duhovni ozkosti, ne se je izpeljalo. Tukaj je. Tu sediva in pijeva.« S pogle-
napreduje. O tem sem se prepričal, to me je naučilo dom zaokroži po gledališki kavarni in Makovčevih
življenje. učiš se od svojih prednikov, vzornikov, od okenskih lokih. Šestindvajset let je od takrat!
svojega okolja.« »Četudi ni bilo podpore, je nastalo. Ironija je sicer,
da je tisto, kar smo hoteli, narejeno drugače. Da ni-
Vse to pripoveduje počasi, umirjeno, kakor nekdo, ki smo dosegli vsega, o čemer smo sanjali. a po bitki je
je vse že davno premislil, ki je vse že preživel in le tu lahko biti general. Bistveno za naše duše je, da vsaj
in tam se mu v očeh zaiskri. nehote se spomnim po- nekaj ostane. Prihodnjim rodovom v užitek. Tudi z
dobnega iskrenja v očeh Božidarja jakca, ko sva bila gradom je bilo nekaj časa tako. Kar nekaj let sem
pri njem v Ljubljani. Tedanji bard slovenske likovne bil v krizi in skrbelo me je, kako bo. Hvala bogu pa

7