Page 9 - Lindua 1/2007

Aktualne teme, strokovne študije • Aktuális témák, tanulmányok

Dr. Elizabeta BERnjaK

VPRAŠANJA FUNKCIONALNE

DVOJEZIČNOSTI MANJŠINSKIH SKUPNOSTI

OB SLOVENSKO-MADŽARSKI MEJI

1. IZHODIŠČnE TEZE valne prakse na stičnem območju predstavlja hkrati

tudi presojanje o družbeni pogojenosti in družbenih
okoliščinah, v katerih se sporazumevanje odvija.
Raziskava medetničnih odnosov in jezikov v stiku Preučevanje medetničnih odnosov, jezikov v stiku
zajema območje, ki je prostorsko in institucionalno in dvojezičnosti lahko opredelimo kot preučevanje
omejeno s slovensko-madžarsko državno mejo, ob družbene stvarnosti in odkrivanje medsebojnih
kateri leži. S protistavno analizo je mogoče primer- funkcionalnih zvez med dvema jezikoma dvojezične
jati dve skupnosti, ki nista v enakem položaju na tej skupnosti, ki delujeta v določenih sociokulturnih
in oni strani meje: na eni strani meje se Slovenci po- okvirih.
javljajo kot večina, Madžari kot manjšina, na drugi
strani meje pa se pojavljajo Slovenci kot manjšina in jezik manjšine (j ) in jezik večine (j ) sta v manjšin-
m v
Madžari kot večina. Kategoriji narod in kultura sta skih skupnosti ob slovensko-madžarski meji prisi-
torej po eni strani naddržavni, saj se Slovenci in Ma- ljena soobstajati zaradi političnih meja, v stalnem
džari pojavljajo na obeh straneh meje, po drugi stra- stiku pa sta preko svojih govorcev, ki oba jezika upo-
ni pa, kadar govorimo o družbeni strukturi odnosov rabljajo za sporočanje in družbeno spo razumevanje.
na območju ob slovensko-madžarski oz. madžarsko- Družbena posledica stikov med jezikoma je dvojezič-
-slovenski meji, le-teh ni mogoče enačiti z družbeno nost, ki se odraža v jezikovni izbiri, jezikovnem pre-
strukturo v Sloveniji ali na Madžarskem nasploh. klapljanju in mešanju jezikov, posledično pa tudi v
Kot posebnost družbene strukture se na tem obmo- nastajanju vmesnega jezika, v neugodnih sociokul-
čju pojavljajo še odnosi med vlogo narodne večine turnih razmerah pa je pogosta posledica stikov med
in vlogo narodne manjšine. Preučevanje jezikov v jezikoma tudi zamenjava nedominantnega manjšin-
stičnem položaju zahteva poleg analize jezikovnega skega jezika z dominantnim večinskim jezikom. jezi-
stanja tudi preučevanje zunajezikovnih dejavnikov kovne posledice stikov med genealoško in tipološko
oz. sociokulturnega konteksta vsakokratne jezikov- nesorodnim slovenskim in madžarskim jezikom ter
ne skupnosti v stiku. Pripadniki obeh manjšinskih pogostega preklapljanja se v neugodnih družbenih
skupnosti kažejo glede jezikovnih primanjkljajev v okoliščinah kažejo v različnih oblikah jezikovne re-
svoji materinščini in drugem jeziku podobne zna- dukcije (poenostavljanje in opuščanje zapletenih
čilnosti. Vsako širše ali ožje presojanje sporazume- oblik) in kompenzacije (interferenca in transferenca).

9