Page 3 - Lindua 6-7/2009

Uvodnik • Előszó

MUltikUltUrnost kot konkUrEnčna

prEdnost

Večjezičnost in sožitje različnih narodov in narodno- in široko sprejemljivo obliko sožitja, ki jo lahko ozna-
sti na majhnem prekomejnem prostoru predstavljata čimo kot subkulturo vseh, ki smo se znašli v skupnem
subkulturo, ki lahko postane konkurenčna prednost prostoru.
tega območja. Prilagoditev novim družbenim in eko-
V časih pred tranzicijo je politična platforma oprede-
nomskim pogojem je nujna, da bi ohranili bistvo ve-
ljevala okvir tega sožitja. Tudi politična platforma eno-
čjezičnosti tega prostora in ga naredili gospodarsko
partijskih sistemov je bila podobna in ni povzročala
učinkovitejšega. Procesa globalizacije ne moremo zau-
večjih težav. Razlike so bile samo v odprtosti politič-
staviti, lahko pa se mu prilagodimo!
nih sistemov do zahodnih kapitalističnih držav in v
Prostor, ki mi je namenjen za to, da spregovorim o tem, možnosti zaposlovanja v tujini, ki sta občutno vplivali
kako vidim multikulturnost našega območja, je pre- na oblikovanje naše subkulture. Prav v tem obdobju
majhen za resno obdelavo omenjene teme. Mogoče pa je se potrjuje, kako pomembno je gospodarsko ozadje pri

tako tudi prav, saj bi z vsebinskim poglabljanjem zašel oblikovanju človekovega življenjskega in okoljskega
na področja, kjer se ekonomisti ne znajdemo najbolje. sloga ter v vsakdanji rabi jezika.
Zaradi navedenega se bom osredotočil na vprašanje
V času po tranziciji in ob vstopu v tržni kapitalizem
multikulturnosti v kontekstu konkurenčne prednosti,
smo bili nekaj časa povsem izgubljeni v novih okolišči-
ki jo lahko prinese našemu okolju.
nah, ki jih tukajšnje, le dela vajeno prebivalstvo ni bilo
Življenje v Občini Lendava in na njenem širšem pre- navajeno. Možnosti, ki so bile dane, so bile odmaknje-
komejnem območju lahko pogojno označimo za obliko ne od subkulture tega območja. Trajalo je nekaj časa,
medkulturnega dialoga, ki se odraža v razpoznavni da smo jih začeli sprejemati in upoštevati kot priložno-
subkulturi. O medkulturnem dialogu govorimo po- sti.
gojno zaradi tega, ker imajo vsi narodi in narodnosti, Vstop Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo ter

ki živijo tukaj, pretežno iste vrednote, na njihove ma- odprava fizičnih in administrativnih ovir pri vsakda-
terialne in nematerialne stvaritve pa so vplivali po- njem komuniciranju, sta nas nekoliko zdramila. Od-
dobni dejavniki. Tako dramatičnih razlik, kakršnim prlo se je novo gospodarsko okolje, v katerem pa veljajo
smo priče v nekaterih drugih evropskih okoljih, ki so pravila trdega konkurenčnega boja. Območje je posta-
dejansko stičišča različnih kultur, ni. Kljub istim vre- lo konkurenčno zaradi lege na V. prometnem koridorju
dnotam pa Slovenci, Madžari, Hrvati, Romi in drugi, ki in danosti na področju zdraviliškega turizma. Večje-
živimo skupaj, vnašamo v naš geografski prostor svoj zičnost postaja naenkrat tudi ekonomska kategorija,
jezik, del svoje kulturne dediščine in zaledje večinske- ki se ji hitro prilagaja storitveni sektor na obmejnem
ga naroda, ki je pomembno tudi v gospodarskem in območju. Znanje jezika sosedov se zaznava kot kon-

razvojnem smislu. Smo torej različni, vendar so te raz- kurenčna prednost malega gospodarstva. Razvojne
like tako majhne, da oblikujejo zanimivo, simpatično ambicije nas povezujejo v širšem prekomejnem prosto-

• 6-7/2009 3