Page 6 - Lindua 6-7/2009

intervjuji • interjúk, riportok

Mag. Gabriela Zver gabriela.zver@guest.arnes.si

polkast plEs v dEžEli rizlinga

intervju s pisateljem Štefanom kardošem, kresnikovim nagrajencem 2008

Intervju s pisateljem je nastal je jeseni 2008. • Fotografije: Aljaž Kardoš

Kresnikovo nagrado podeli vsako leto časnik Delo, in sicer za najboljši roman
preteklega leta. V letu 2008 je to literarno nagrado prejel Štefan Kardoš, ki ga
Lendavčani poznajo kot enega od profesorjev slovenščine na Dvojezični srednji
šoli v Lendavi.

Štefan Kardoš je leta 2003 že okusil, kaj pomeni biti eden od nominirancev za
kresnika, ko je skupaj z Normo Bale ter Robertom Titanom Felixom izdal skupni
roman Sekstant in se je kot soavtor uvrstil med ožji izbor nominacij. Z lastnim pr­

vencem, romanom Rizling polka, mu je letos uspelo dobiti t. i. Delovo nagrado.

zaslepili za zlaganost, ki smo jo prisiljeni živeti, samo
 Prosim, predstavi svojo osrednjo literarno osebo v romanu.
da bi življenje nekako le teklo naprej po starih tirnicah.
S katerimi eksistencialnimi vprašanji se ukvarja,
Dokler seveda resnica nepričakovano ne vznikne pred
zakaj prav s temi?
nami kot zid, v katerega potem zaman butamo z glavo.

Osrednji lik je Cveto Golja, mlad, uspešen pomurski
Kako se rodijo tvoje literarne osebe? Andrej Hieng, na pri-
vinogradnik, ki se zaljubi v barsko plesalko, Rusinjo.
mer, je zelo rad opazoval okolico, si delal zapiske, če je srečal
Cveto si zelo želi otroka, pa mu to nekako ni dano kar
zanimive ljudi, posebneže, in tako ustvaril sintetične osebe.
tako. Ko pa Rusinja končno zanosi, mu vaški zavistne-
C. Zlobcu pa je razložil: »Kaj nismo zdavnaj ugotovili, da je
ži vzbudijo dvom v očetovstvo. Cveto išče indice, ki bi
prav vsako pisanje na neki način avtobiografsko? Kje bi sicer
potrdili ali ovrgli sum, nazadnje vse kaže na mestnega
jemali? /…/ Madame Bovary c'est moi … Ni kaj dodati!« Kako
posebneža Davida Šveca, človeka z ogromnim »orod-
si ti ustvaril svoje osebe? Koliko je pri tem prisotna kompo-
jem«. V ozadju vsega pa je senca še nekoga tretjega, ki je
nenta avtobiografskosti?
vpet v romaneskno dogajanje. Temeljno vprašanje vseh

omenjenih – pa še koga drugega v zgodbi – je vprašanje
iskanja neke minimalne gotovosti in samogotovosti v Pri pripovedništvu je najbrž potrebno eno in drugo, je-
svetu iger in prevar. Ves čas goljufamo in smo goljufani, mljemo pa tudi iz knjig, filmov in še od kod, odvisno od
a tiščimo glave v pesek, kajti resnica – tako za goljufa tipa pripovedništva in posamezne pisave. Res pa naj-
kot za goljufanega – je neprijetna, pripravljenih imamo brž je: ko veš, da zelo konkretno pišeš o samem sebi,

tisoč izgovorov, samo da bi lahko pogledali vstran, se je nekaj čisto drugega kot tedaj, ko pišeš o kakem od-

6 • 6-7/2009