Page 8 - Lindua 6-7/2009

intervjuji • interjúk, riportok

Spomnimo se še malce Sekstanta. Kaj vse se je od takrat
spremenilo, odkar si skupaj z Normo Bale in Robertom Tita-
nom Felixom napisal roman in ste bili takrat skupaj nomi-
nirani za kresnika? Kako si si zastavil pisanje romana Rizling
polka glede na prejšnje pisanje?

Sekstant je bil še veliko večja »konstrukcija« od Rizling
polke. Tam smo roman pisali trije, tako da smo si dolo-
čili nekaj skupnih točk (jaz sem bil tisti, ki je s svojo tre-

tjino, Zdrsom, roman začel, zato je ta del moral biti tudi
nekakšen prolog) in se jih potem tudi poskušali držati.
V Rizling polki sem si meje postavljal sam. Po eni stra-
ni je bilo zaradi tega seveda veliko lažje, po drugi stra-
ni pa – kako postaviti meje samemu sebi oz. kako se
postavljenih meja držati? Reševalo me je najbrž to, da
Štefan kardoš med intervjujem
sem vnaprej domislil precej natančno ogrodje zgodbe,
ki sem se ga potem več ali manj tudi držal.
Strinjam se s teboj in z Jeršinom. Tako kot se najbrž
strinjajo tudi vsi učitelji, ravnatelji in ministri za šol-
Ker sva sodelavca, ne morem seveda mimo vprašanja o
stvo. A četudi vsi vemo vse, se birokratsko vesolje bo-
šolstvu. Tudi pisatelje je nekoč nekdo učil pisati, jih mor-
hoti na vse strani in vse bolj postaja samemu sebi na-
da navduševal za branje in podobno. Spoštovanje do tega
men. Če npr. kak minister napove, da bo zmanjšal ad-
poklica in znotraj poklica pa kar pada. Cankar je v Hlapcih
ministriranje v šolstvu, je to zanesljivo znamenje, da bo
obsodil Slovence, ob tem pa izpostavil tudi učitelje, da so
administriranja še več, taka odločitev namreč zahteva
brezhrbtenični in hlapci. Žal postaja to vsakdanja resnica.
sprejem administrativnih ukrepov za zmanjševanje ad-
Pojavlja se problem idealista Martina Kačurja, ki ga druž-
ministrativnih ukrepov itn. do neskončnosti.
ba noče razumeti. Strokovnjaki ugotavljajo, da je naš po-
Zakaj je tako, ne vem, vem le, da smo vsi skupaj že dolgo
klic preveč feminiziran in tako zelo goden za hlapčevanje,
pogreznjeni v močvirje nekakšne kafkovske metafizike:
ustrahovanje. Razmišljanje z lastno glavo ni več zaželeno.
smo talci nepreglednosti brezštevilnih zakonov, pravil-
V Nedeljskem dnevniku (št. 44, 2008) je v intervjuju profesor
nikov, poročil, evidenc in aktov vseh vrst. Ta nepregle-
zgodovine Jadran Jeršin izjavil: »Učitelj dandanašnji je vse prej
dnost gotovo vsaj do neke mere ustreza sleherni oblasti
kot učitelj! Je birokrat, administrator, računalničar, ekonomist,
in kapitalu, kajti v primeru konflikta z individuumom,
pravnik, psiholog, socialni pedagog, predvsem pa mezdna de-
npr. tudi kakim učiteljem, pošljeta nadenj eksperte
lovna sila in kot tak le strošek. Pedagoško delo v razredu ni po-
vseh vrst za posamezna področja iz tega nepregledne-
membno, strokovnost prav tako ne, le realizacija, formalizem,
ga kaosa – od inšpektorjev do odvetnikov – in ta indivi-
minutaža. Pomembna je statistika in ne vsebina, kaj šele znanje
duum bo potem moral do konca življenja utemeljevati
dijakov!« Štefan, kaj meniš o tem ti kot učitelj? Kaj se torej
svoj obstoj.
dogaja z našo družbo?

8 • 6-7/2009