Page 13 - Lindua 2-3/2007

Strokovna besedila, študije • Szakmai szövegek, tanulmányok

novih predmetov in pojmov. Tako prihaja do menjave
koda največkrat zaradi spremembe komunikacijske
teme, vezane na stroko in poklic, kar bi lahko utemeljili 1.2
s tem, da so na delovnem mestu v stiku s pripadniki
večine, torej je tudi pogostnost rabe izrazja v Jv večja. Po strokovni literaturi (Toporišič 1992: 218) so prevzete

Na prevzemanje vplivajo tudi notranji dejavniki, npr. besede »besede, ki se v kateri jezik dobijo iz kakega dru-
manjša pogostnost strokovnih besed, ki so tako podvr- gega jezika«, če gre za občna imena, ki so jeziku prevze-
žene pozabljanju, se težje prikličejo in se prej nadome- malcu povsem prilagojena, jih slovenska in madžarska
stijo z besedami iz drugega jezika. Nadaljnji dejavnik strokovna literatura imenuje sposojenke/kölcsönsza-
za prevzemanje je možna primerjava z drugim jezikom, vak, če pa se prevzemajo neprilagojene, pa tujke/ide-
ki v dvojezičnemu govorcu vzbuja občutek, da so neka- genszavak. obravnavana jezika prevzeto besedje na-
tera pomenska polja v njegovi materinščini premalo čeloma tolerirata, kadar za poimenovano ni domačega
diferencirana, zato prevzame za poimenovanje le-teh besedja, drugače je z njihovim prevzemanjem v Jm. Nji-
izraze iz svojega drugega jezika. Besede iz Jv v Jm so hovo pogostna pojavitev v Jm ima sociolingvistične in

pogosto prevzete tudi zaradi malomarnosti, površnosti, psiholingvistične razloge, prevzete, zlasti mednarodne
nezahtevne rabe, kar je posledica neučinkovite jezikov- besede imajo večji prestiž, ustreznic v matičnem stan-
ne vzgoje. ker poteka širjenje informacij enosmerno, od dardu ne poznajo, v manjšinskem standardu pa ne
enojezične večine k dvojezični manjšini (tudi v okviru obstajajo, da bi pa prikrili videz vmesnosti/mešanosti
šole), je ta prisiljena besedila prevajati (80 % učbenikov svojega jezika, v pisni rabi pogosto uporabljajo tujke po
je prevodnih), kar spet vpliva na nastajanje prevodnih modelu jezika posredovalca, v govorni rabi pa sposo-
interferenc. Transfer je lahko tudi odraz načela ekono- jenke iz Jv. Največ besed je v Jm prevzetih iz mednaro-

mičnosti, po katerem dvojezični govorec želi podobno dnega izrazja, napravljenega iz grško-latinskih podstav,
izraziti z možno podobnim. veliko besedja je v prekmurski madžarščini iz sloven-
ščine in srbohrvaščine ter nemščine, v porabščini pa
odsotnost rabe in dejstvo, da se z jezikom izražena iz madžarščine in nemščine. Zaradi funkcijskozvrstne
predmetnost razlikuje od osrednjega matičnega pro- nerazvitosti Jm se pogosto prevzemajo splošnostrokov-
stora, je razlog leksikalnega primanjkljaja oz. releksi- ni in praktičnostrokovni izrazi (iz gospodarskih, poli-
fikacije manjšinskega slovarja. stopnja slovarske pre- tičnih in upravnih strok).
krivnosti pa je po Fishmanu (1972) eden od kriterijev
zamenjave enega jezika z drugim. V Jm se interferenca 1.3

pojavlja na paradigmatski osi: slovnična struktura ba-
zičnega jezika je ohranjena, polnopomenske besede pa Vrzeli v manjšinskem slovarju dvojezični govorci zapol-
se nadomeščajo z besedami iz drugega jezika (leksikal- njujejo z neposrednim transferom besed iz večinskega
ni transfer); zadnje čase je opazna interferenca tudi na jezika v svoj jezikovni sistem, s kalkiranjem, s tvorje-
sintagmatski osi: drugi jezik namreč izpodriva slovnič- njem hibridnih oblik, zlasti pa s posrednim transfe-
ne besede in briše pregibanje (hibridne tvorbe, neprila- rom mednarodnih izrazov v Jm prek Jv kot posredo-
gojene prevzete besede). valca. V preteklosti so dvojezični govorci drugojezične

leksikalne prvine prevzemali predvsem kot adaptirane

• 2-3/2007 13