Page 12 - Lindua 2-3/2007

Strokovna besedila, študije • Szakmai szövegek, tanulmányok

javnosti) se znanje, vezano na ta področja ne more raz- samo standardno varianto materinščine, ampak tudi
viti zunaj šole. Posledica je primanjkljaj v jezikovnem specialne zvrsti strokovnih jezikov.ker teh ne obvla-
znanju, ki ne sega le v specializirane, ozke strokovne dajo, zadovoljujejo svoje komunikacijske potrebe v teh
slovarje, ampak tudi v splošno (strokovno) besedišče. govornih položajih v standardnih zvrsteh večinskega
Jmje torej treba spraviti v javno rabo, ker govorci v jav- jezika oz. v Jm s primešanimi izrazi iz Jv ali z medna-

nih govornih položajih niso navajeni govoriti v Jm, jih rodnimi izrazi, da bi se izognili videzu pidžinizacije. re-
je treba za javno rabo šele vzgojiti. ker se Jm v javni cesivna raba Jm v javnosti se kaže v relativni kratkosti,
sferi ne/premalo uporablja, manjšina ne obvlada slo- retardirani brezizrazni vsebini, rabi tujk in v mešanju
varja materinščine, vezanega na posamezne strokovne besed iz Jv v Jm, kot da bi bile te besede organski del
predmetnosti. Poseben problem so poimenovanja, ve- Jm.
zana samo na jezikovno stično okolje, zaradi drugač-
nih družbenopolitičnih ozadij jih v matični slovenščini 1. StRAteGiJe JeZikovneGA
oz.madžarščini ni, to so za manjšino prazna mesta v
slovarju manjšinske materinščine. V sporazumevanju pReklAplJAnJA in pRevZeMAnJA

v javni sferi upada delež tistih, ki uporabljajo samo
Jm, ker je malo takih govornih položajev, ki bi spodbu- 1.1
jali rabo Jm v javnosti. Te vloge v institucionalni rabi
je prevzel večinski knjižni jezik. razvitost funkcijskih razlogi za izbiro jezika Jv oz. za kodni preklop v Jv v
zvrsti, predvsem strokovnih jezikov, je namreč nepo- javni (a tudi zasebni) sferi ter posledično za transfer
sredno odvisna od razvitosti sestava govornih mrež. drugojezičnih izrazov so predvsem funkcijsko termi-
sestavo govornih mrež pa določa možnost dostopa do nološki. Izhajajo iz leksikalnih vrzeli v besedišču manj-

posameznih družbenih vlog, ki jih imajo govorci dolo- šinskega jezika, pogojeni pa so tudi s šibko jezikovno
čenega jezika. kompetenco, z omejeno besedotvorno kreativnostjo ter
z nepoznavanjem izraza v matični standardni varianti.
glede na to, da družbena sestava obeh manjšinskih Izbira jezika v tej sferi je pogosto nearbitrarna: govor-
skupnosti ni visoko razvita (gre pretežno za kmečko ni položaj bolj ali manj jasno določa, v katerem jeziku
in delavsko prebivalstvo) se postavlja tudi vprašanje bo potekala komunikacija. Izbira jezika je v nekaterih
možnosti za celovit razvoj jezika obeh manjšinskih govornih položajih sicerprepuščena trenutni odločitvi
skupnosti, če naj se uporablja kot sredstvo izražanja govorca, toda tudi v teh ni povsem arbitrarna, tudi tu
in sporazumevanja na vseh področjih življenja in dela. stojijo v ozadju pomembni psihološki, socialni in dru-

Z jezikoslovnega vidika gre tudi za vprašanje uvajanja gi dejavniki (npr. tema je znana samo v enem jeziku,
izrazja, ki ga prinaša moderni družbeni in politični ra- kar je povezano s tem, da v jezikovnem sistemu ni iz-
zvoj, iz sociolingvističnega vidika pa za vprašanje spo- razov za določeno predmetnost, o določenih stvareh
razumevalne zmožnosti pripadnikov manjšin v njihovi so navajeni govoriti v enem jeziku, in sicer v tistem, v
materinščini na področju poklicnega in upravnega ži- katerem so določeno predmetnost spoznali, največkrat
vljenja. Da bi posamezniki lahko zastopali svoje intere- pa ne poznajo ustreznih funkcijskih zvrsti). univer-
se in obveznosti pri upravnih in drugih javnih organih zalni razlog za kodni preklop in posledično za prevze-

ter v poklicni dejavnosti, morajo tekoče obvladati ne manje strokovnih izrazov je potreba po poimenovanju

12 • 2-3/2007