Page 11 - Lindua 2-3/2007

Strokovna besedila, študije • Szakmai szövegek, tanulmányok

Zaradi pogostega preklapljanja v večinski kod, branja vidljivimi prevodnimi interferencami. recesivnost Jm
pretežno večinskih revij, časopisov, knjig, večinskega ima še nadaljnje razloge, npr. neustrezno jezikovno
jezika kot učnega jezika oz. dominantnosti večinskega načrtovanje ali sploh pomanjkanje jezikovnega načrto-
jezika pri pouku inizumrtja etnične folklore se je spre- vanja ter zastoj v notranjem jezikovnem razvoju, ki ne
menila tudi etničnost v tem prostoru. Manjšinski jezik more držati koraka z zahtevami tehnološkega razvoja

(Jm) je zaradi osiromašenosti in interferenčne podre- in modernizacije. Manjšina ločena od matične države,
jenosti kot posledice družbenih in jezikovno pogojenih od njene kulturne, znanstvene in informacijske infra-
preklapljanj povezan s spleti mnenj, pavšalnih sodb in strukture, je že a priori v neugodni startni poziciji gle-
predsodkov. To je vplivalo na odnos do tega koda, ki se de rabe materinščine. Povrh vsega Jv čedalje močneje
jim zdi manjvreden za pomembnejše formalno spora- prodira in se uveljavlja v manjšinskem prostoru v javni
zumevanje, zato ga ne izberejo. Dvojezičnost je v tem upravi, šolstvu, na delovnem mestu, tako se možnosti
prostoru v dveh pogledih asimetrična: delno zato, ker enojezične rabe materinščine počasi, tako rekoč avto-
je širjenje informacij enosmerno, poteka od enojezične matično preoblikujejo v nadomestni tip dvojezičnosti
večine k dvojezični manjšini, delno pa zato, ker je veči- (Dressler 1988). ohranjanje Jm je gotovo odvisno od

na manjšinskih govorcev zmožna uporabljati le en po- premika rabe Jm v nove položaje, zlasti zaposlitvene.
drejen notranji kod materinščine, od državnega jezika Ti premiki pa ne zagotavljajo, da bodo novih vrednot
pa največkrat standardno varianto. standardni jezik je deležni vsi govorci Jm, saj je obvladanje standardnih
znan po tem, da ima zelo razvito funkcijsko zvrstnost, socialnih zvrsti zelo diferencirano in funkcijskozvrstno
kar se za strokovne jezike najočitneje kaže v ustreznih omejeno. Šola s slovenščino kot učnim jezikom, a tudi
strokovnih izrazih. dvojezična šola ne more naučiti Jm v taki meri, da bi
se govorec, ki pride iz nje, učinkovito sporazumeval v

slovenščina v Porabju oz. madžarščina v Prekmurju katerikoli situaciji na tej ali oni strani meje, zlasti ne o
ni dosegla polne funkcijske zasičenosti, na vseh po- temah, ki zahtevajo tudi poznavanje strokovnih jezikov.
dročjih jezikovne rabe se namreč uveljavlja diglosija,
tj. da se del funkcijskega področja pokriva z Jv. Veči- Toda znanje jezika se ne oblikuje samo v šoli, ampak
na dvojezičnih je enojezikovna (monolektalna) v Jm, tudi zunaj nje, raba pa je omejena tako v šoli kot zunaj
večjezikovna (multilektalna) pa v Jv: v manjšinskem nje. učni jezik je v Porabju madžarščina, slovenščina
jeziku obvladajo le omejen kod oz. nizko varianto, viso- je le učni predmet, v dvojezični šoli sta sicer oba jezika
ke, standardne variante niso usvojili, ali če so jo, pa ne učna jezika in učna predmeta, toda glede statusa učne-
na zahtevani ravni, zato med podkodi materinščine ne ga jezika je večinski jezik dominanten. Znanje strokov-

prihaja do preklopov. Jezikovni transfer kot neizogiben nega slovarja in zmožnost v strokovnem sporočanju
spremljevalec stika dveh jezikov se dogaja na vseh rav- se razvija v Jv oz. v dvojezični šoli s podajanjem pre-
neh jezika, zlasti pa na ravni strokovnega besedišča, in vedenih strokovnih ustreznic. Šolsko učenje pa se ne
lahko ovira uspešno usvajanje in rabo manjšinskega dopolnjuje s spontanim učenjem iz okolja, delno morda
jezika. enosmerno širjenje informacij od enojezične preko medijev in dvojezičnih napisov ter dokumentov,
večine k dvojezični manjšini prisiljuje obe skupnosti v kjer prevladuje prevodna dvojezičnost. ker Jm nima
prevajanje besedil. Tako se v javni formalni pisni rabi dostopa do celih področij jezikovne rabe (uprava, sod-

pretežno uveljavlja prevodna dvojezičnost z vsemi pred- stvo, zdravstvo, gospodarsko poslovanje, proizvodne de-

• 2-3/2007 11