Page 6 - Lindua 2-3/2007

osebnosti • Személyiségek

Kdaj si nazadnje igral na klavir? miški naslov, ko so se v današnji Transilvaniji borili proti
Turkom. Prejeli so dragoceno damaščanko /zakrivlje-
»glede na to, da sem poklicno veliko delal, se glasbeni no sabljo/, v katero je z zlatimi črkami vgravirano ime
dejavnosti nisem več posvečal. Nazadnje pa sem igral prejšnjega lastnika,očitno visokega turškega velikaša.«
skupaj z znanim madžarskim organistom Janosem se- V potrditev mi pokaže dragocenost,na katero je zelo po-

bestyenom na koncertu, ki ga je pripravil meni v čast nosen in mu je sveta.
in slovo od diplomatskega poslanstva v Budimpešti.« Posebno rad pa omenja svojega dedka Mihalya, čigar
dejanja so zaznamovala Lendavo, saj je v drugi polovi-
Povej mi kaj o svojem otroštvu. Se spomniš prvih pravljic, ci 19. stoletja aktivno sodeloval pri ustanavljanju šole,
kdo ti jih je pripovedoval in v katerem jeziku? banke, dežnikarne, gasilskega društva, nogometnega
kluba, bralnega društva, pri tlakovanju ulic, izgradnji
»Zelo dobro se spominjam svojega otroštva in lahko kanalizacije, zasajanju dreves in še bi lahko naštevali.
rečem, da je bilo izredno lepo, prijazno in brezskrbno. ob tem pa doda, da je hvaležen za postavitev spomin-
Vsak večer sta me oče ali mama uspavala ob pravljicah. skega obeležja l. 2004 na stari družinski hiši na glavni

Mama jih je pripovedovala v slovenščini, oče pa v mad- ulici, saj je bila to družinska hiša, ki jo je dal zgraditi
žarščini. Priznati moram, da nisem bil razvajen otrok, prav ded.
mama je bila strožja, oče manj, saj me je le enkrat pre-
tepel, in to takrat, ko sem razbil radio, ki je bil v tistem Če se torej osebno nisi preizkušal v borilni veščini mečevanja,
času še redkost. ob tem mi je pojasnil,da me ni stepel pa si zagotovo bil uspešen bojevnik na dveh drugih področjih,
zaradi razbitin, ampak zato, ker bi se lahko hudo poš- in to za človekove pravice ter pravice narodnosti.
kodoval.«

»Tako je. usmeril sem se v prizadevanja za človekove
Po čem bodo ostala nepozabna študentska leta v Zagrebu? pravice, predvsem pa za pravice narodnosti. sem član
svetovalnega odbora za izvajanje okvirne konvencije za
»V Zagrebu sem vzporedno študiral pravo in glasbo, a varstvo narodnih manjšin pri svetu evrope, ki obravna-
sem študij glasbe opustil, ker je bilo preveč naporno, va pravni in dejanski položaj manjšin v državah člani-
tako da akademije nisem končal. Nepozabni pa bodo cah sveta evrope. Položaj manjšin je v evropi zelo različ-
ostali glasbeni večeri in druženja v madžarskem klubu, no urejen in tudi ocene položaja so precej različne.
kjer sem igral v študentskem orkestru. Denar, ki sem si glede slovenije je odbor ugotovil, da ustavna in zakon-
ga prislužil z igranjem, mi je prišel prav pri študiju, saj ska določila zagotavljajo pravice madžarski in italijan-

štipendije nisem dobil.« ski narodnosti na visoki ravni, določene težave pa so
pri uresničevanju v praksi.«
Spomnim se,da si se v svoji ulici preizkušal v mečevanju.
Kako je bilo s tem? Ali je evropsko sodišče za človekove pravice prejelo kakšne
pritožbe o položaju madžarske narodnosti pri nas in kakšno
»Nič resnega, otroške igre in zabava. s podstrešja sem je tvoje mnenje glede odnosa med narodnostjo in pripadniki
privlekel očetove florete in se s prijatelji mečeval, toda le v večinskega naroda?

zabavo. res pa je, da so moji predniki v 16. stol. prejeli ple-

6 • 2-3/2007