Page 10 - Lindua 2-3/2007

Strokovna besedila, študije • Szakmai szövegek, tanulmányok

Dr. Elizabeta BERNjak

Filozofska fakulteta Maribor

StRAteGiJe ZApolnJevAnJA vRZeli v

StRokovneM BeSedišČu MAnJšinSkiH

JeZikov oB SlovenSko-MAdŽARSki MeJi

Prispevek obravnava strategije zapolnjevanja vrzeli v strokovnem besedišču manjšinskih jezikov (slovenščine in madžarščine) ob slo-
vensko-madžarski meji: neposredno prevzemanje strokovnih besed iz večinskega jezika, posredno prevzemanje tujk prek večinskega
jezika, in sicer prevzemanje s prilagajanjem ter prevzemanje brez prilagajanja jeziku prevzemalcu, s kalkiranjem modela ter s tvorjenjem
hibridnih oblik. Posebej obravnava posredno prevzemanje tujk v prekmursko madžarščino iz slovenščine, in sicer s formalnega, seman-
tičnega ter stilnopragmatičnega vidika.

A cikk a szlovén-magyar határmenti kisebbségi nyelvek (szlovén és magyar) szakszótárában jelentkező hiányosságok betöltésének a
stratégiáit tárgyalja: a szakszavak közvetlen átvételét a többségi nyelvből, a többségi nyelv által átvett idegen szavakat, és pedig az
adaptálással, illetve adaptálás nélkül, a tükörfordítást és a hibrid szóalkotási alakokat. Külön tárgyalja a közvetett idegenszavak szlovén
nyelvből való kölcsönzését a muravidéki magyar nyelvbe, és pedig formális, jelentéstani és stiláris szemszögből.

UVOD vale tudi na jezikovni korpus. Več kot 1000-letno zgodo-

vinsko sožitje slovencev in Madžarov v tem prostoru je
Za vse manjšinske skupnosti je značilna odtrganost od pogojevalo tudi skupne značilnosti njihovega razvoja,
matičnega naroda ter obkroženost z drugimi, številčno kaže pa se v vzajemnem prevzemanju kulturnih značil-
močnejšimi jeziki. Manjšinski jezik se v takih razmerah nosti ter v jezikovnem prevzemanju. od trianonske mi-
neizogibno znajde v podrejenem položaju in je primeren rovne pogodbe naprej sta obe skupnosti z državno mejo
le za rabo v omejenih kontekstih in z omejenim krogom ločeni od matice, njuno narečje se je razvijalo v poseb-

sogovorcev. Zaradi posebnega družbenega ustroja slo- nih stičnih pogojih. Narodnostno mešani prostor ob
vencev v Porabju se standardna varianta manjšinske- slovensko-madžarski meji je bil v preteklosti jezikovno,
ga jezika ni razvila, saj madžarska oblast slovenskega kulturno in gospodarsko izoliran od matičnega naro-
standarda ni pospeševala, na narodnostno mešanem da. To dejstvo ter močna, bolj ali manj prikrita asimila-
območju Prekmurja se je standardna varianta manj- cijska politika večinske družbe do manjšine se odraža
šinske madžarščine sicer razvijala, vendar tudi tu v v šibki sporazumevalni zmožnosti govorcev v izvornem
stičnih pogojih. Na statusni ravni je prihajalo pri obeh jeziku skupnosti, ki ga je z vseh področij javne rabe, za-

skupnostih do omejitev manjšinskega jezika, ki so vpli- dnje čase tudi iz družine, izpodrinil večinski jezik (Jv).

10 • 2-3/2007