Page 15 - Lindua 2-3/2007

Strokovna besedila, študije • Szakmai szövegek, tanulmányok

no (aktív, szeminar, bacil, formulár, dóza, akcia > aktiv, iz drugih predmetov, ki se poučujejo v Jv oz. pretežno
seminar, bacil, formular, doza, akcija), v govorni rabi se v Jv. ožjo strokovno izobrazbo pridobijo v Jv, tudi na
tako prevzemajo tudi neposredno prevzete besede iz Jv delov nem mestu pogosto uporabljajo sposojenke iz Jv
(erdészet < erdeset ‚gozdarstvo’, igazolás <igazolaš ‚po- ali zadnje čase sploh govorijo v Jv. Tako se zadovoljujejo
trdilo’ oz. pogojno, dopisznistvo > pogojno, dopisništvo). z nezahtevno rabo materinščine, ki je pretkana s trans-

V preteklosti so se pojavljali vsaj obrazilno in končni- ferencami ter prepredena z interferencami, ki jih težko
ško podomačeni izrazi, danes pa bolj hibridne tvorbe in razume sogovorec iz matice, npr. V soboto je bilo v mozi
neprilagojeni modeli, ki se redko poslovenijo ali poma- (kino) velik tömeg (gneča), da sem komaj dobil belépője-
džarijo s prevodi; besedne zveze se največkrat kalkira- gy (vstopnico) za tisti dober krimi (kriminalko)/V soboto
jo (hajtási engedély > vozniško dovoljenje nam. vezetői je bila v kinu velika gneča, da sem komaj dobil vstopnico
jogosítvány). za tisto dobro kriminalko. az obcsinszka izobrazseval-
na szkupnoszton (községi oktatási közösségen) kértem

2. pRevZeMAnJe BeSed iZ SplošneGA (sem prosil) egy potrdilot (igazolást)/Na občinski izobra-
ževalni skupnosti sem prosil potrdilo.
BeSedJA veČinSkeGA JeZikA

2.2
2.1
Na podlagi raziskave jezikovne rabe v zasebni in javni
Pretežni del prevzetih besed je prevzet iz splošnega be- neformalni sferi ugotavljamo, da se v Jm najpogosteje
sedišča Jv, ki se nanaša na poklice, tehniko, gospodar- prevzemajo besede s področja zakonodaje, administra-
sko in politično življenje, velik del pa spada v civilizacij- cije in splošnih aktov, javne uprave oz. v zvezi z druž-

sko, mednarodno izrazje, ki se prav tako prevzema prek benim in političnim življenjem (odločba, sklep, potrdi-
Jv. ker v Jm za te pojme ni narečne besede, ustreznega lo, objava, zakon, zveza, odbor, szesztanek, razprava
izraza iz matičnega standarda pa ne poznajo, upora- – hatarozat (sklep), igazolaš (potrdilo), törvény (zakon),
bljajo zanje drugojezične ustreznice, zlasti s področja szövetség (zveza), bizottság (odbor), gyelejš (sestanek),
splošnega in specifičnega strokovnega izrazja, ki jih vita (razprava), papa (papež), püšpek (škof); od glagolov
pregibajo po pravilih domačega jezika (npr. add ide bi lahko sem uvrstiliprijavizik (prijaviti se), odstaviz-
a zobati jerment ‚daj mi zobati jermen’; küpil sa eksij za (odstaviti) v prekmurski madžarščini – savaznivati
‚kupil sem zobati jermen’, prim. integriran morfosin- (voliti), partivati ‚braniti’ v porabščini), besede v zvezi s
taktični transfer pri oksaar 1980: 49). Veliko prevzetih sodnim postopkom, ker se ta običajno odvija v Jv (sodi-

besed zaide v Jm preko prevajanja praktičnostrokov- šče, toženec, tožitelj, tožba, pritožba – birovija (dosišče),
nih in drugih besedil iz Jv, prevodnih besedil v Pora- felperes (toženec), alperes (tožitelj), per (tožba), fellebzes
bju tako rekoč ni, vsa uradna obvestila, dokumenti so (pritožba). Pogosto se prevzemajo imena institucij in
v madžarščini, v tej javni formalni sferi kakor tudi na podjetij (dispanzer, institut, servis – rendelő, intézet, ser-
področju gospodarstva, se izključno uporablja madžar- viz), imena prehrambenih artiklov (kikiriki, sampanjec
ščina. Možnosti za rabo strokovnih izrazov bi lahko (šampanjec), szok (sok) – mogyoró, pezsgő, szörp – te
obstajale v šoli, vsaj za splošno strokovno izrazje, toda niso realije, za njih obstajajo izrazi tudi v matičnem jezi-

jezikovni pouk sam ne more odpraviti primanjkljaja ku), nadalje poimenovanja gospodinjskih pripomočkov

• 2-3/2007 15