Page 16 - Lindua 2-3/2007

Strokovna besedila, študije • Szakmai szövegek, tanulmányok

(zamrzovalnik, szokovnik (sokovnik) – hütőllada (zamr- (slon), šaš (orel), majuš (maj), juniuš (junij), juliuš (julij).
zovalnik), mosogep (pralni stroj), imena za pojme s po-
3. pRevZeMAnJe MednARodniH
dročja zdravstva (szisztematszki (sistematski pregled),
napotnica, izvid, bolnicsarka (bolničarka) – beutalo (na- iZRAZov v MAnJšinSki JeZik

potnica), lelet (izvid) , nővér (sestra). Tudi poimenovanja

oblačil se pogosto prevzemajo iz Jv (trénerka (trenirka),
3.1
dokolenka, hulahopp (hlačne nogavice), majca (majica)
– melegitő (trenirka), harisnynadrag (hlačne nogavice),
V tem poglavju želim na kratko predstaviti prevzete pr-
triko (majica(). Pogosto je slišati sposojenke, ki se na-
vine, ki so v Jm prišle s posredovanjem Jv (posredne
našajo na poklice in funkcije (podjetnik, poszlovodja
sposojenke oz. tujke) inso danes organski sestavni del
(poslovodja), blagajnicsarka (blagajničarka) – válalkozó
zlasti prekmurske madžarščine, v porabski slovenščini
(podjetnik), pénztároš (blagajničar), cukras (slaščičar),
so redkejše, zaradi enosmerne dvojezičnosti govorcev
sakač (kuhar), elnök (predsednik). Tudi imena trgovin
tega narodnostno mešanega prostora se vsa javna be-
in raznih ustanov se pogosto uporabljajo v Jv, tudi
sedila pojavljajo v večinski madžarščini, prevodne dvo-
zaradi nedoslednega izvajanja napisne dvojezičnosti
jezičnosti je malo (Prim. redko napisno dvojezičnost,
(papirnica, szamoposztrezsba (samopostrežba), csisz-
od nedavnega vzporedno rabo madžarskih in narečnih
tilnica (čistilnica), dopisznistvo (dopisništvo) – bauta (tr-
besed oz. slovenskih knjižnih besed v časopisu Pora-
govina), ovoda (vrtec), kulturhaz/kultur (kulturni dom),
bje). To so v prvi vrsti besede grško-latinskega izvora
moze (kino), erdeset (gozdarstvo). Tudi seznam ekonom-
(kulturno izrazje), ki jih slovensko jezikoslovje obrav-
skih izrazov je obsežen (szamopriszpevek (samoprispe-
nava kot sposojenke, v madžarski lingvistični termino-
vek), carina, otroski dodatek, dnevnica, nacsrt (načrt),
logiji pa so definirane kot tujke (Bakos 1994: 11). Del
dohodnina – vama (carina), gyermekpotlek (otroški do-
v slovenščini rabljenih besed tujega izvora nima eno-
datek), napidij (dnevnica), terv (načrt), kakor tudi ime-
besednih ustreznic, npr. absolvent, opozicija, univerza,
na pisarniških potrebščin (nalepka, szelotejp (selotejp),
inventar.
menica, kemicsni (kemični) –tinta (črnilo), lap (list), gya-
korlat (vaja), vonalzo (ravnilo) ali celo imena šolskih
Velik del v slovenščini uporabljanih tujk pa ima slo-
predmetov in ocen v Porabju (tantargy (predmet), rajz
vensko ustreznico, toda tudi znotraj te skupine je mo-
(risanje), ötöš (petica), harmaš (trojka), vižga (izpit), tan-
goče najti primere, ko je raba tuje variante zelo pogo-
folyam (tečaj). Tudi jezik športa je poln takih transferov
sta (npr. v tisku): premier : ministrski predsednik, ofi-
(neodlocseno (neodločeno), oszebna (osebna), trénerozik
cialen : uraden, služben, produkt : izdelek, profesija :
(trenirati), bazén (bazen) – fotbal (nogomet), ezd (treni-
poklic itd. rojenemu govorcu madžarskega jezika z Ma-
rati), medence (bazen), kabin (kabina), pogosti so taki
džarske se zdi, da je slovensko besedilo pogosto preti-
transferi tudi v proizvodni dejavnosti in v prometu
rano prepredeno s tujkami v primerjavi z madžarskim
(szurovina (surovina), izmena, zobati jermen, szemafor
besedilom s podobno tematiko, madžarski purizem je
(semafor), vozniska (vozniška) – jogošitvany (vozniško
namreč od razsvetljenstva dalje dosledno madžariziral
dovoljenje), jelzőlampa (semafor), éksíj (zobati jermen).
tujke (razen v strogo znanstvenem pisanju). Preplete-
Porabci so tudi za poimenovanje živali in mesecev pre-
nost slovenskih besedil s področja javnega življenja in
vzeli besede iz Jv (birka (ovca), somar (osel), elefant

16 • 2-3/2007