Page 14 - Lindua 11-12/2011
P. 14

Strokovna besedila • Szakcikkek




            za to, da ima izražanje nekega sklona več načinov in je   neke dogme – samostalniški skloni morajo spadati v
            kljub različnim oblikam npr. le en sam genitiv, npr. v   vezavni okvir glagola – »žrtvovati« genitiv, kljub temu
            nemščini der Mutter, des Vaters, ali v slovenščini lip-e,   da ima genitiv povsem drugačno sintaktično okolje,
            senožet-i, stol-a, mest-a. V angleščini je mogoča dvojna   ker  označuje  sklonsko  razmerje  s  samostojnim  po-
            označitev genitiva: the boys’ mother – the mother of   menom.  Poved  Balázsnak  az  apósa  már  aggastyán
            the boy. Tudi v madžarščini lahko rečemo, npr. Győr-  ‚Blažev tast je že starček’ dobro dokazuje, da genitiv
            -ö-tt in Győr-ben. 3) Nekateri madžarski jezikoslovci si   ne pripada v vezavni okvir glagola. To pa je že drug
            ne predstavljajo, da bi v kakem jeziku obstajale homo-  problem,  da  ima  v  slovenščini  in  nemščini,  a  prav
            nimne končnice. László Antal (1961: 29) npr. izjavi,   tako  v  madžarščini  dativ  tudi  »posesivno  dativno«
            da »ne moremo reči, da madžarska končnica -nak/-     rabo. V madžarščini dativna končnica -nak/-nek po-
            -nek ustvari tak sklon, ki bi bil hkrati dativ in geni-  tisne iz rabe -nak/-nek z genitivnim pomenom. Prim.
            tiv (npr. Mondom Péternek/Rečem Petru in Péternek    *Megmondtam  ezt  Balázsnak  az  apósának  is  –  Me-
            apósa/Petrov tast/tast Petra), ker sta ti dve razmerji v   gmondtam ezt Balázs apósának is ‚Povedal si to tudi
            madžarščini eno razmerje, pojavita se v okviru enega   Blaževemu tastu’. (Dativna končniška oblika spada v
            nedeljenega sklona in tudi če bi bila madžarščina edi-  vezavni okvir glagola, zato ne more izostati.)
            ni jezik na svetu, tako ločevanje ne bi prišlo nikomur
            na misel«. Ferenc Kiefer (2000: 579) meni, da »genitiv   6.  ŠTEVILO, POIMENOVANJE IN ZAPOREDJE
            kot sklonsko končnico prav tako lahko izključimo iz     MADŽARSKIH SKLONOV
            sistema, ker je identičen z dativno končnico«. (Torej
            v nasprotju z Antalom pri njem ti dve razmerji nista    Izhajajoč iz nemščine, kjer sklanjatev samostalni-
            enaki.) V Új magyar nyelvtan/Novi madžarski slovnici   kov izraža pregibanje členov, menimo, da v madžar-
            (198) Ferenc Kiefer pripomni, da je »bilo treba sklon-  ščini  od  afiksiranih  besednih  oblik  samostalnika
            ski odnos in sklonsko končnico omeniti zato, ker je le   lahko za sklone samostalnika smatramo samo tiste,
            tako bilo mogoče genitivni sklon -nAk razlikovati od   pred katerimi je mogoče uporabiti tudi določni člen,
            dativnega  sklona  -nAk«  (prim.  case  grammar  Char-  če  te  končniške  besedne  oblike  v  primeru  števnih
            lesa  J.  Filmmora,  1968,  1977).  Mártonné  Velcsov   predmetov zaznamujočih samostalnikov lahko upo-
            (1968: 198) in József Tompa (1961: 574, 583) jasno   rabljamo tudi v množini. Tu seveda mislimo na občna
            vidita, da gre za dva različna sklonska odnosa in za   imena. Določni člen se lahko uporablja samo s samo-
            homonimno  končnico  dveh  sklonov.  Sklicujoč  se  le   stalniki, toda z vsakim občnim imenom. Raba člena
            na madžarščino je enoumno dokazljivo, da je v struk-  spremeni pridevnik v samostalnik, sklanjamo ga sa-
            turi  Péternek  apósa  označitev  svojilnega  razmerja   mostojno, končnic ne dobi na podlagi ujemanja s sa-
            dvojna. Zato ima lahko genitivni sklon -nak/-nek, ki   mostalnikom. Csak a szépre emlékszem ‚Spominjam
            označuje posesorja, tudi neglasovno ø-varianto: Mon-  se samo lepega’. Določni člen ne more nikoli stati s
            dom Péter apósának. V šolskih učbenikih velja pra-   prislovom in v madžarščini tudi ni takega prislova, ki
            vilo, da dva sklona brez končnice in dva končniška   bi se tvoril iz množinske oblike samostalnika. Prislo-
            genitivna  sklona  ne  moreta  stati  drug  ob  drugem.   vi ne morejo imeti sklonskih končnic, so nesklonljivi,
            *Mondom Péternek az apósának – tu ne gre za dva      nimajo sklanjatvene paradigme. Če sprejmemo tezo,
            genitiva,  ampak  za  dve  oblikovni  varianti  genitiva.   da obstajajo tudi homonimne glasovne končnice s si-
            Drugačna je razlika med dativno in genitivno -nak/-  nonimnim pomenom, je po Istvánu Peteju (2004) mo-
            -nek, za genitivnim lahko uporabimo določni člen, še   goče natančno določiti, koliko sklonskih končnic in
            več, ta raba je lahko tudi obvezna: Péternek az apósa/  koliko sklonov ima madžarski samostalnik. Upošte-
            Péter apósa elutazott – Péternek az apósa utazott el,   vajoč homonimne sklone je mogoče vključno z geniti-
            nem az anyósa/'Petrov tast/Petrov tast je odpotoval   vom izkazati 17 sklonov. Pete okleva glede 17. sklona,
            – Odpotoval je Petrov tast, ne tašča'. Tu so v interesu   t. i. faktiva. Problem je v tem, da mu s tem »sklonom«


            14                                                  •  11-12/2011
   9   10   11   12   13   14   15   16   17   18   19