Page 13 - Lindua 11-12/2011
P. 13

Strokovna besedila • Szakcikkek




            sko za sklonske končnice oz. če imamo svojilne oseb-  Ostaja torej na pozicijo nanašajoča se razlika: konč-
            ne znake za končnice, npr. pri spregatvi glagola be-  nica zapira besedno strukturo, za njo ne more stati
            leszeret ‚zaljubiti se’: Első látásra belé-d szeret-t-e-m.   noben afiks, znaku pa lahko sledi še kakšen afiks.
            ‚Na prvi pogled sem se zaljubil vate’. V madžarščini   Ta  določitev  pa  nas  ne  prisiljuje,  da  brez  kakršnih
            tudi pred izpeljavo pridevnikov nagy-ban, itt-en-i, ott-  koli drugih razlogov prekvalificiramo svojilne osebne
            -an-i 'na veliko, tukajšnji, tamkajšnji’ ni sklonskega   končnice v svojilne znake, ker za njimi lahko stojijo
            pregibanja. V teh besedah ni končnice, ampak gre za   še kakšni afiksi, torej niso afiksi, ki bi zapirali bese-
            izpljevanje pridevnikov iz pridevnikov in prislovov s   dno  obliko.  Tudi  svojilne  osebne  končnice  izražajo
            končnicam podobnimi homonimnimi znaki.               sintaktične  odnose,  so  torej  sintaktično  relevantne,
               Vse končnice in vse vrste znakov (oblikotvornih)   za razliko od sklonskih končnic se njihova sintaktič-
            lahko  zlahka  in  zanesljivo  ločimo  od  obrazil.  Konč-  na vloga udejanja le znotraj samostalniških struktur.
            nice so morfemi za tvorbo besednih oblik, ki odno-   Ker pozicijska razlika ne more biti kriterij za razliko-
            se med besedami izražajo kot členi paradigmatskega   vanje znaka in končnice, nima smisla, da med dvema
            niza v okviru različnih tipov pregibanja. Končnica je   infleksijskima  afiksoma  delamo  terminološko  raz-
            tista prvina strukture besedne oblike, ki se med pre-  liko. Kljub temu – iz praktičnih razlogov – bomo še
            gibanjem spreminja po sklonih ali osebah, ker konč-  naprej uporabljali poimenovanji končnica in znak, a
            nice v madžarščini označujejo sklone znotraj sklon-  med njima ne bomo delali ne funkcijskih ne oblikov-
            ske kategorije in osebe znotraj kategorije oseb. Sklon-  nih razlik. Obe smatramo za infleksijska afiksa.
            ske končnice spremenijo sintaktično okolje besednih
            oblik, osebne končnice ne. Glavno določilo končnic je   5.  ALI OBSTAJAJO HOMONIMNE KONČNICE
            to, da stojijo na koncu besede.                         V MADŽARŠČINI?
               Iz  znakov  je  mogoče  ustvariti  paradigmatski  niz
            različnih kategorij, ker so to besedne oblike, ki ozna-  Na osnovi Magyar Grammatike/Madžarske grama-
            čujejo morfološke kategorije. V angleščini je npr. tak   tike (49) lahko pri madžarskih samostalnikih v no-
            paradigmatski niz: see ‚videti’, sees, seeing, saw, seen.   minativu ednine predpostavljamo 2 ničta morfema:
            Samostalniški  paradigmatski  niz  pa  izgleda  tako:   könyv-ø-ø (imenovalnik in ednina), nemogoče pa je,
            boy, boy’s (of the boy), boys, boys’ (of the boy). V slo-  da bi dva različna sklona imela ničto ali enakozvočno
            venščini: deček, dečk-a, dečk-u, dečk-a, dečk-u, dečk-  končnico. Judit Balogh (193) poudarja, da »pri določi-
            -om; dečk-a, dečk-ov, dečk-oma, dečk-a, dečk-ih, dečk-  tvi sklona ni odločilni vidik kakovost zaznamovanega
            -oma; dečk-i, dečk-ov, dečk-om, dečk-e, dečk-ih, dečk-i.   sklona,  ampak  je  v  prvi  vrsti  odločilni  vidik  oblika.
            V madžarščini je znak množine -k, svojilni množinski   /…/ Če bi sprejeli genitiv s končnico -nak/-nek (ob da-
            znak pa -i, a tudi vsi ostali znaki so – podobno kot   tivu z -nak/-nek), potem bi morali sprejeti tudi genitiv
            obrazila – prisotni v vseh pregibnih oblikah. Kot ne-  z ø-končnico ob ničtokončniški nominativ. Torej dva
            posrečen korak madžarskega jezikoslovja lahko opre-  genitiva, kar bi bilo samo po sebi absurdno«. Pri tem
            delimo prekvalificiranje osebnih svojilnih končnic v   je treba pripomniti naslednje. 1) Če je formalno mo-
            svojilne  znake.  Prim.  Lány-a-i-m-mal/lány-a-i-d-dal  is   goče pri enem sklonu razlikovati dva ničta pomena,
            találkoztam ‚Srečal sem se s svojimi hčerami/s tvoji-  zakaj to ne bi bilo mogoče v primeru dveh sklonov?
            mi hčerami’. Množinski svojilni znak ostane nespre-  Na primer v slovenščini imajo samostalniki 6 sklo-
            menjen,  osebne  končnice  se  spreminjajo  po  osebi.   nov, samostalniki sklanjatvenega tipa ‚lipa’ teh šest
            Tako  preprosto  je  razlikovanje  med  (oblikotvornim)   sklonov izražajo le s 4 morfemi (prim. miz-a, miz-e,
            znakom in končnico. Tukaj bi izpostavila mnenje Fe-  miz-i, miz-o, pri miz-i, z miz-o). V nemščini se samo-
            renca Kieferja v Új magyar nyelvtan/Novi madžarski   stalniki ženskega spola tipa ‚mati’ sklanjajo v štirih
            slovnici  (197):  »Razlikovanje  končnice  in  znaka  ne   sklonih z dvema različnima oblikama: die Mutter, der
            more  temeljiti  na  pomensko-funkcijskih  razlikah.   Mutter. 2) V različnih jezikih najdemo veliko primerov



                                                                •  11-12/2011                                   13
   8   9   10   11   12   13   14   15   16   17   18