Page 10 - Lindua 11-12/2011

Strokovna besedila • Szakcikkek

tudi na pol prosti, ti se ne držijo glavnega dela bese- -bb primernik, leg- presežnik), množino (znak -k in -i)
de: v slovenščini so to se si ga jo, predlog na (smeja- ter svojilnost (znak -é).
ti se, lomiti jo, misliti na), v madžarščini sodijo sem Madžarska slovnica razume pod pojmom pregi-
vse relacijske in pomožne besedne oblike, ki niso banje (mocija) spreminjanje gramatičnih morfemov:
stavčni členi, ampak le skupaj z leksikalnim morfe- končnic pri sklanjanju in spreganju (ragozás) ter zna-
mom tvorijo stavčni člen (npr. postpozicije in člen). kov pri številjenju, tvorbi časov, naklonov in stopenj-
Morfeme delimo po oblikovni lastnosti v glasovne in skih oblik pridevnika (jelzés). Samostalniška bese-
neglasovne (ničte) morfeme. Glasovni so v slovenšči- da se pregiba s sklonskimi relacijskimi končnicami
ni eno- ali večglasovni, naglašeni ali nenaglašeni, s (sklanjatev), z osebnimi končnicami (osebna svojilna
stalnim glasovjem in prozodijskimi lastnostmi ali pa sklanjatev) ter z znaki v številu. Glagol se pregiba z
s premenilnimi lastnostmi. Glasovni morfemi v ma- osebnimi končnicami in znaki; nadpomenka za obe
džarščini so eno- ali večglasovni, s stalnim glasovjem vrsti pregibanja je sufiksacijska aglutinacija. Agluti-
(korenski morfem ostane isti pred vsemi aglutivi) ali s nacija je mehanično sklapljanje pomenskih sestavin
premenilnim glasovjem (aglutinativni morfemi s pre- (slovničnih distinkcij), izraženih s posebnimi morfi,
meno palatalnost-velarnost, labialnost-ilabialnost in pri tvorbi besednih oblik in tudi besed. Madžarski
nekateri prakoreni), naglašeni so le korenski morfe- aglutinativni sistem je torej razvidnejši od sloven-
mi. Med neglasovne morfeme spada ničti morfem, ki skega fleksijskega pregibnega sistema, v katerem je
nima oblike, ima pa pomen, tak je npr. ničti morfem lahko en morf nosilec različnih slovničnih distinkcij
imenovalnika (osztály-ø, razred-ø) in ničti morfem, ki oziroma v katerem se lahko ista slovnična distinkci-
ima materialno ustreznico ter pomen in je v varian- ja zaznamuje z različnimi morfi v različnih imenskih
tnem razmerju z glasovnim, npr. ničta končnica ro- razredih. V madžarščini dobi načeloma vsak slovnič-
dilnika v madžarščini, ki je v variantnem razmerju s ni koren isto končnico za zaznamovanje istega slov-
končnico -nak/-nek (apám-ø helye, apám-nak a helye ničnega razmerja. V slovenščini se s 6 skloni tvori-
'očetov prostor/prostor očeta'). Glasovni morfemi se jo tipične sklanjatvene oblike sklanjatvenih vzorcev,
po funkciji delijo na obrazilo/képző, končnico/rag vzorec ima 3 številske skupine. Imenske besede v
in jel/znak. V slovenščini je obrazilo besedotvorni in madžarščini lahko dobijo znake in končnice. Sklon-
oblikotvorni morfem, v madžarščini je besedotvorni ske končnice in postpozicije v madžarščini izražajo
morfem. V slovenščini je končnica fleksijski morfem ista razmerja, ki jih v slovenščini izražajo končnice
za sklon (sklonilo), osebo (osebilo), število (števililo) in predlogi skupaj. Morfološka oblika samostalniške
in izraža gramatično funkcijo leksema; nastopa tudi besede je naslednja: koren+znak+končnica.
kot oblikotvorno obrazilo pri pridevniških oblikah za
različne spole in pri tvorbi določnostnih parov. Konč- 2. KOLIKO SKLONOV IMA MADŽARSKI
nica je v madžarščini aglutinativni morfem za izraža- SAMOSTALNIK?
nje sklona in osebe, določa skladenjsko vlogo besede,
izraža sintagmatska razmerja ter praviloma zapre V zadnjih petdesetih letih se je število madžarskih
besedno obliko (kert-(e)-k-ben ‚v vrtovih’). Madžarska sklonov v različnih slovnicah različno definiralo. Sre-
slovnica razlikuje osebne glagolske končnice (oseb- dnješolska slovnica Loránda Benkőja in Béle Kál-
kove: vár-(o)-k ‚čakam’; predmetne: vár-(o)-m ‚čakam mána (1953: 104, 109–114) navaja genitivno konč-
koga’), osebne imenske končnice (hajó-m ’moja ladja’) nico, predmetno končnico, prislovne končnice in da-
ter sklonske imenske končnice (hajó-ra ‚na ladjo’). Ma- tivno končnico, na tej osnovi je mogoče razlikovati 19
džarščina razlikuje še slovnični infleksijski znak/jel, sklonov. (Avtorja končnice predstavljata po stavčnih
ki modificira pomen besede, a delno izraža tudi skla- členih, beseda sklon se ne pojavlja.) Majtinskaja v ru-
denjska razmerja, npr. naklon (znak -j izraža velelnik), ščini napisani madžarski slovnici (1955: 143) navaja
čas (znak -t/-tt preteklik), stopnjo pridevnika (znak 22 sklonov. Od teh ima 16 polno vrednost (genitivne

10 • 11-12/2011