Page 14 - Lindua 24/2022
P. 14

LINDUA 24/2022 › Osebnosti/Személyiségek

          Judit Zágorec-Csuka

          Lendavski vohljači






          Domačinka Olga Paušič je gotovo vsem Lendavčanom znano ime. Aktivna pisateljica je bila že v času služ-
          bovanja na Dvojezični osnovni šoli I Lendava, ko so jo motivirale predvsem vsebine, povezane z mladimi
          (gledališke igre za šolsko gledališko skupino, mladinski romani). Po upokojitvi se je začela intenzivno
          ukvarjati s pisanjem odrskih besedil za gledališke skupine odraslih (3 igre smo videli tudi na lendavskem
          odru), s poezijo za odrasle bralce, s kratko prozo, ves čas pa je z velikim veseljem objavljala potopise, saj
          je vneta popotnica, in sama rada pove, da so potovanja »češnja na torti življenja«. Za sabo ima že bogato
          bero samostojnih knjižnih izdaj – kar 15 jih je že na polici domačih avtorjev, roman Vohljači pa je njen prvi
          roman za odrasle bralce in 16. samostojno delo.




          ●  Kako je roman nastal, kaj te je spodbudilo, da si
            se lotila romanopisja?


          Olga Paušič: Lep čas sem razmišljala o romanu, a nekako
          nisem našla »prave« vsebine. Jasno mi je bilo le, da bo
          zgodba iz bližine, torej se bo dogajala tu, kjer živim. Težko
          bi pisala o krajih, ki jih ne poznam, ali o povsem izmišlje­
          nih protagonistih. Vzgib za pisanje so mi dali dogodki iz
          Lendavskih goric, ko je bilo pred časom kar nekaj vlomov
          v vikende, precej kraj in manjših kriminalnih dejanj, ki so
          nas – tamkajšnje lastnike vikendov in vinogradov – kar
          prestrašila. Policija je bila zelo aktivna pri iskanju krivcev
          in jih je v glavnem tudi našla.

                                                                Olga Paušič na predstavitvi njene knjige Vohljači
          ●  Je šlo pisanje gladko ali si imela med delom tudi   (Foto: Tomaž Galič, arhiv ZKD Lendava)
            ustvarjalne pavze?
                                                               žinske vezi. Tu so odnosi s sosedi v goricah, ki
          OP: Ko »zalaufa«, običajno pero kar teče. Srečna okoli­  imajo številne skrivnosti, ki bi jih vohljača Tone
          ščina v teh nesrečnih covidnih časih je bilo seveda to,   in Nada rada razkrila. Vohljač postaneta tudi so-
          da smo veliko tičali med štirimi stenami, se minimalno   sed Karli pa zet Miha … Torej gre za kriminalko?
          družili in tako sem vsak dan presedela kar nekaj ur pri
          računalniku.                                       OP: Tako pravi g. Titan Felix, ki je rokopis ocenil za zelo
                                                             zanimivega in roman pri svoji založbi Volosov hram tudi
          ●  Knjigo sem prebrala res na mah. Rekla bi, da je   objavil. Je bolj detektivka, saj sta glavna vohljača Tone
            vsebina večplastna. Glavna junaka, upokojenca    in Nada v bistvu laična detektiva, ki si z raziskovanjem
            Tone in Nada, sta se po mnogo letih skupnega     dogodkov, povezanih z osumljenim sosedom Marjanom
            življenja precej odtujila in krpata svoje razmerje.   popestrita vsakdanjik, v skupnem prizadevanju pa se
            Zanimiv je tudi motiv dolgoletnega prisrčnega,   spet povežeta, obnovita svoje razmerje. Seveda ima vlogo
            res pravega prijateljstva, ki presega celo dru-  tudi policija, ki napelje vohljače, da se lotijo raziskovanja.


          12
   9   10   11   12   13   14   15   16   17   18   19