O knjižnici

Dejavnost knjižnice
Članstvo in podatki o gradivu
Katalogi
Čitalnica
Mikrofilmi
Digitalizirano gradivo
E-knjižnica
Prireditve
Narodnostni program
Zgodovina knjižnice

Dejavnost knjižnice

Poslanstvo knjižnice je brezplačno zagotavljanje knjižničnih storitev. S knjižničnim gradivom, ki ga zbira, hrani, obdeluje in daje v uporabo, širi znanje, izobrazbo in kulturo ter nudi informacije o njem vsem kategorijam prebivalstva ne glede na starost, spol, izobrazbo, verska prepričanja, narodnost ali jezik. Kot javna knjižnica nenehno izpopolnjuje svojo zbirko in jo daje na voljo svojim uporabnikom. Knjižnica izvaja in omogoča naslednje osnovne storitve: vpogled v knjižnične zbirke v prostem pristopu in njihovo uporabo, uporabo vzajemnega kataloga in drugih podatkovnih zbirk in informacijskih virov, dostop do splošno dostopnih elektronskih virov javnih oblasti in njihovo uporabo, posredovanje informacij o gradivu in iz gradiva, izposojo knjižničnega gradiva v knjižnici in na dom, medknjižnično izposojo, usposabljanje uporabnikov za uporabo knjižnice, pomoč in svetovanje pri iskanju gradiv, informacij in pri uporabi knjižnice, seznanjanje z novostmi v knjižnici, preslikovanje iz knjižničnega gradiva, ki je v lasti knjižnice, rezerviranje knjižničnega gradiva, uporabo tehnične opreme namenjene uporabnikom, dostop do svetovnega spleta, dostop do dejavnosti in prireditev.

Članstvo in podatki o gradivu

Knjižnica Lendava je ob koncu leta 2014 imela 6.470 članov, ki so knjižnico obiskali 90.616-krat in si izposodili 220.268 enot knjižničnega gradiva. Knjižnica dopolnjuje knjižnično zbirko osrednje knjižnice in zunanjih knjižnic glede na Pravilnik o pogojih izvajanja knjižnične dejavnosti kot javne službe, v skladu s svojim poslanstvom. Glede na podatke iz leta 2014 je knjižnična zbirka glede na predpise relativno velika: ima 160.601 enot knjižničnega gradiva, od tega 153.028 enot knjižnega gradiva ter 7.573 enot neknjižnega gradiva, od tega je 34.485 enot gradiva v madžarskem jeziku. Posebnost knjižnice je ta, da v prostem pristopu stojijo slovenske in madžarske knjige na policah skupaj. Gradivo je na police postavljeno po sistemu UDK.
Letni načrt nakupa knjižničnega gradiva za leto 2016

Katalogi

Knjižnična podatkovna baza COBISS je v Sloveniji na podlagi vladnega odloka začela delovati leta 1997. Sistem COBISS ima danes v Sloveniji okoli 430 članic, to so: specialne, mestne in pokrajinske, univerzitetne, visokošolske, šolske knjižnice ter druge institucije. Sistem deluje pod okriljem Instituta informacijskih znanosti (IZUM), katerega glavna dejavnost je zapisovanje bibliografskih podatkov slovenske in tuje knjižne produkcije, poleg tega pa pod njihovim okriljem deluje več znanstvenih, raziskovalnih podatkovnih baz ter splošnih podatkovnih baz. Podatkovna baza vsebuje bibliografske podatke monografskih publikacij, periodike oz. člankov, pa tudi bibliografske podatke drugega knjižničnega gradiva. Bistvo enotne slovenske knjižnične podatkovne baze je, da lahko enkrat vnesene podatke oz. zapis prevzamejo uporabniki sistema in uporabnikom zagotavlja možnost iskanja po bazah podatkov v sistemu COBISS.

Čitalnica

V čitalnici so uporabnikom na voljo najnovejši časopisi in revije. Obiskovalci si lahko tukaj ogledajo čitalniško gradivo ali gradivo v prostem pristopu. V tem prostoru se odvija tudi večina naših prireditev.

Mikrofilmi

Knjižnica ima čitalec za mikrofilme. Na mikrofilmih hranimo naslednje gradivo:

  • Népújság, a szlovéniai Magyarok hetilapja 1956−2002
  • Ljudska pravica 1934−1958
  • Magyarországi történeti helyiségnévtára; Zala megye 1773–1808.

Digitalizirano gradivo

Na računalniku, ki je namenjen brskanju po digitaliziranem domoznanskem gradivu, so dostopne naslednje vsebine:

  • Alsólendvai Hiradó
  • Alsó-Lendva és Vidéke
  • Délzala
  • Muraköz
  • Muraszombat és vidéke

Poleg tega je na spletni strani knjižnice dosegljiva Digitalna knjižnica, v kateri lahko brskamo po domoznanskem gradivu, dostopne pa so tudi povezave do pomembnejših slovenskih in madžarskih podatkovnih baz.

E-knjižnica

Na oddelku za odrasle je uporabnikom na razpolago 5 računalnikov za brskanje po svetovnem spletu, uporabo e-pošte, iskanje v bazi COBISS, pisanje in oblikovanje raznih dokumentov, tiskanje dokumentov. Na mladinskem oddelku sta na razpolago 2 računalnika. Knjižnica nudi možnost tiskanja, črno-belega in barvnega fotokopiranja ter skeniranja. Pri uporabi storitev pomagajo knjižničarji.

Prireditve knjižnice

Knjižnica redno organizira prireditve, s katerimi promovira knjige in branje. To so: literarni večeri, pravljične ure, knjižnične ure, potopisna predavanja in ostala predavanja, koncerti, razstave in tekmovanja. Velik poudarek daje knjižnični vzgoji vrtčevskih otrok, osnovnošolcev in dijakov. Spodbuja tudi povratne informacije bralcev in izbira bralca/bralko in mladega bralca/bralko aktualnega letnega časa. Zaradi lažje preglednosti in boljše koordinacije organiziranja prireditev je ustvarila in vzdržuje portal KjeKaj/HolMi, kjer koledar kulturne ponudbe ponuja pregled nad dogodki v okolici. Ureja in vzdržuje spletne strani o Bálintu Bellosicsu, Oskarju Laubheimerju in ostalih znanih Lendavčanih.

Narodnostni program

Zakon o knjižničarstvu, ki je v veljavo stopil leta 2001, predpisuje tudi naloge splošnih knjižnic na narodnostno mešanih območjih, na podlagi katerega morajo splošne knjižnice na narodnostno mešanih območjih zagotavljati knjižnično dejavnost, namenjeno pripadnikom narodne skupnosti ter zagotavljati komuniciranje v njihovem jeziku. Tudi Knjižnica Lendava opravlja svojo knjižnično dejavnost za pripadnike madžarske narodne skupnosti v občinah Lendava in Dobrovnik. Knjižnična zbirka v madžarskem jeziku se letno poveča za 1000 enot. Knjižnica ima tudi domoznansko zbirko, ki jo nenehno dopolnjuje. Sem spada gradivo v madžarskem, slovenskem ali drugem jeziku, ki ima lokalni pomen in se po vsebini ali po izvoru nanaša na območje, ki ga knjižnica s svojo dejavnostjo pokriva. V njeni zbirki lahko najdemo letnike Népújsága, tednika madžarske manjšine v Sloveniji, revije Muratáj, almanaha Naptár, Lindue in ostale lokalne periodike. V program narodne skupnosti spada tudi negovanje stikov z madžarsko knjižničarsko stroko. Že več kot 5 let uspešno sodelujemo pri Recitatorskem tekmovanju Józsefa Attile, ki ga organizira knjižnica Deák Ferenc Megyei és Városi Könyvtár iz Zalaegerszega. Redno smo v stikih tudi z ostalimi madžarskimi knjižnicami ter madžarskimi zamejskimi knjižnicami.

Zgodovina knjižnice

Prve knjige z nabožno vsebino so v Lendavi nastale že v 16. stoletju, v tem času je več znanih pisateljev sem datiralo svoja dela. Rodbina Banffy je vodila svojo kroniko v tiskanem kalendariju, delovala je tudi cerkvena šola, bralna kultura pa se je razširila šele z usvojitvijo branja ter izdajo verskih besedil, molitvenikov ter pojavom poljudnih tiskov ter tiskom krajevnih tednikov v 19. stoletju. Zaradi vse večjega števila tiskovin in enostavnejšega dostopa do njih so začela nastajati bralna društva, saj so tako bile razmeroma drage tiskovine ljudem lažje dostopne. Tudi v Dolnji Lendavi so bralna društva nastala ob koncu 19. in začetku 20. stoletja. Lokalna tiskarna Balkanyi je celo izposojala knjige, nato pa so to dejavnost začele izvajati šole. Ker je tam bila izposoja brezplačna, je plačljiva izposoja upadla. Tudi dve svetovni vojni in čas med njima niso bili naklonjeni knjigi. O ponovnem nastanku knjižnice imamo podatke s konca 40. let in 50. let, na podlagi katerih izvemo o skupno 6.000 enotah knjižničnega gradiva in skupno pol stotine bralcev. Zaradi pogostih menjav prostorov knjižnice in knjižničarjev ter neurejenega financiranja se je položaj knjižnice uredil šele sredi 60. let. Takrat knjižnica zaposli knjižničarja, uredijo njeno redno financiranje ter prostore. Na začetku 70. let že preraste v osrednjo knjižnico. V današnjih prostorih nekdanje vile kraljevega notarja Oskarja Laubhaimerja, ki je v dvajsetih letih bila sedež državnega gozdnega gospodarstva, med in po drugi svetovni vojni pa jo je uporabljala vojska, je knjižnica začela delovati šele leta 1976. Njena zbirka se je nenehno večala, prav tako tudi število zaposlenih in knjižničnih dejavnosti. Do 80. let se je že izoblikovala današnja podoba institucije, ki hrani slovensko in madžarsko knjižnično gradivo.