Lendavski umetniški portreti

Rodil se je v Murski Soboti leta 1979. Obiskoval je Gimnazijo in umetniško strokovno srednjo šolo v Sombotelu – smer grafika in grafično oblikovanje, kjer je leta 1998 maturiral. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 2004 pri profesorju Zmagu Jeraju diplomiral na smeri slikarstvo. Je organizator mednarodnih likovnih kolonij LindArt ter kustos in grafični oblikovalec lendavske Galerije-Muzeja. Baumgartner, ki se je že v času svojega študija ...

Rodila se je v Banatu, v Padeju, gimnazijo je končala v Nagybecskereku. Kasneje se je ustalila v Novem Sadu, kjer je delala pri časopisu Magyar Szó. Leta 1963 se je z družino preselila v Prekmurje in sprejela službo v uredništvu Népujsága. Tik pred upokojitvijo je bila krajši čas tudi odgovorna urednica tega časopisa. Upokojila se je leta 1991, čeprav se ni odpovedala novinarstvu. Bila je urednica Népújsága in kasneje Prekmurskega madžarskega radia (MMR). »Kar piše, je ...

M_BenceLajos

Rodil se je Genterovcih. V šolo je hodil v rojstni vasi in v Lendavi. Leta 1967 se je vpisal na Filozofsko fakulteto KLTE  v Debrecenu. Leta je1981 na univerzi ELTE v Budimpešti diplomiral iz madžarskega jezika in književnosti, od vrnitve v Prekmurje leta 1981 je deset let poučeval madžarski jezik na Dvojezični srednji šoli v Lendavi. Leta 1994 je doktoriral. Od leta 1989 je bil najprej kot asistent, kasneje pa kot docent zaposlen na Oddelku na madžarski jezik na Pedagoški ...

Rodila se je v Murski Soboti. Vso svojo umetnost je posvetila skrivnostim otroškega sveta ter mladinskemu, s konflikti polnemu, niti malo enostavnemu pravljičnemu, vendar pa vseeno zelo realnemu svetu. Končala je gimnazijo v Mariboru, nato pa je študij nadaljevala univerzi ELTE na oddelku za madžarski in srbohrvaški jezik, nekaj let kasneje pa je na Filozofski fakulteti Univerze Jannusa Pannoniusa v Pécsu diplomirala iz madžarskega jezika in književnosti. Vso njeno kariero ...

V Lendavi rojena igralka, ki je diplomirala na AGRFT, je že v srednješolskih letih stala pred mikrofoni na murskosoboškem radiu Murski Val. Že pred začetkom študija je vodila izjemno gledano mladinsko oddajo Enajsta šola in za svoje delo prejela prestižno nagrado viktorja. Dramsko igro je študirala v letniku profesorjev Mileta Koruna in Matjaža Zupančiča in študij leta 2008 zaključila z vlogama Susn2 v Susn H. Achternbuscha in Polly v Operi za tri groše B. Brechta in K. Weilla, ...

M_DareBirsa

Rodil se je v Kamovcih, vendar so ga »vtisi slik lendavske ledine« vzgojili v slikarja. Po študiju politologije je leta 1987 diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, nato pa je približno dve leti nadaljeval specializacijo na oddelku za grafiko in vmes utiral pot svojemu ustvarjalnemu opusu. Med leti 1999 in 2006 je predaval na ljubljanski Visoki šoli za risanje in slikanje, od leta 2010 je predavatelj na Naravoslovnotehniški fakulteti, od leta 2012 je predavatelj na ...

Če drži rek, da so lendavski umetniki, vsak na svoj način, naklonjeni lesu ter odtiskovanju, potem to ne velja le za tiste, ki so rojeni tukaj, temveč tudi za umetnike, ki so se tukaj ustalili in tukaj ustvarjajo. Lep primer naklonjenosti tradiciji je Janez Bošnak, ki je našel svoje sredstvo in formo umetniškega izražanja v intarziji. S tem, da je figuralni izrazni način povzdignil na umetniško raven, poleg kombiniranja raznobarvnih furnirjev, je Bošnak postal mojster slovenske ...

Je igralec panonskega sveta, oziroma, kakor sam sebe imenuje »naličeni kmet«. Rodil se je 1944 v Dobrovniku v premožni kmečki družini in če ga ljubezen do nastopanja ne bi prevzela že v mladih letih, bi mogoče ostal doma in se ukvarjal z obdelovanjem zemlje, vinogradništvom ter vinarstvom. Vendar so poti usode nepredvidljive, zato se je po končani osnovni šoli v Dobrovniku ter nižji gimnaziji v Lendavi vpisal na ljubljansko AGRFT, kjer je diplomiral leta 1967. Igralstvo ga je ...

Rodil se je v avtrijskem Frieschachu, kjer so delali njegovi starši. Leta 1973 se je vpisal na Srednjo šolo umetnostne obrti v Zagrebu, smer oblikovalec. Nekaj časa je bil zaposlen pri založbi Pomurski tisk v Murski Soboti, nato pa se je preselil v Ljubljano. Njegov nemirni duh pa ga je gnal še dlje, vse do Berlina, kjer trenutno tudi živi in ustvarja.Njegovo pisateljsko pot zaznamujeta dve zbirki, izdani v Prekmurju: zbirka pesmi in potopisni roman po Kanadi. Njegov pisateljski odnos ...

Maturiral je na Gimnaziji in umetniški strokovni srednji šoli – smer grafika in grafično oblikovanje. Šolanje je nadaljeval na Visoki šoli Dániela Berzsenyija v Sombotelu, nato se je vpisal na Univerzo v Pécsu, smer vizualna umetnost, kjer je diplomiral leta 2008. Nato se je zaposlil pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti, trenutno pa je zaposlen v Knjižnici Lendava. Umetnostni kritik Imre Péntek avtorja, ki je preizkusil veliko stilskih smeri, uvršča v skupino tipično ...

M_MarikaDancRoth

Rodila se je leta 1950 v Lendavi. Leta 1970 je diplomirala na tekstilni smeri zagrebške Šole za oblikovanje. Nato je diplomirala na likovnem oddelku Pedagoške akademije in leta 1980 pod mentorstvom Nikole Reiserja končala specializacijo iz slikanja. Izdeluje tapiserije, slika, rada pa se tudi ukvarja z mladimi. V Sloveniji je izdelala scene in kostume za 13 opernih predstav ter 20 gledaliških predstav in filmov. Med leti 1973 in 1998 je imela 28 samostojnih razstav po vsej Evropi in 90 ...

M_FaragoMarton

Sodobnik Györgya Zale, Márton Faragó (Freyer), je po končani šoli za umetno obrt v Budimpešti postal učenec Simona Hollósyja, ki je deloval v Münchnu. Mladi, »željni novega«, v nasprotju s stilom münchenske akademije, so Hollósyja imeli za vzornika. Ohranilo se je le malo samostojnih del umetnika, ki je ustanovil tudi svojo šolo (od teh je najbolj znana slika z naslovom Tengerihántás), kratek čas pa je bil tudi učenec Csontváryja in Rudnayja. Z njegovim imenom med drugim ...

Arpad Fodor, ki ima vojvodinske korenine, se je rodil leta 1982 v Zalaegerszegu. Tam je tudi uspešno maturiral na Gimnaziji Miklósa Zrínyija. Že v gimnazijskih letih je ob podpori svojih učiteljev začel pisati pesmi. Kasneje je diplomiral na Fakulteti za šport v Ljubljani. Trenutno je kot učitel zaposlen na DOŠ II Lendava.   Oznaka »samotni glasnik« velja tudi za Árpada Fodorja, ki je leta 2005 izdal prvo zbirko z naslovom Remény a kő alatt. O tem pesništvu Imre ...

M_GaborZoltan

Zoltán Gábor se je rodil v Lendavi, leta 1922. Osnovno šolo je obiskoval v Lendavi, srednjo šolo pa je začel obiskovati v Zagrebu, vendar jo je zaradi začetka vojne nadaljeval v Budimpešti. Tudi na izoblikovanje njegove kariere sta vplivala tako hrvaško kot madžarsko glavno mesto. Zagreb, ki je kasneje postal njegov dom, ga je že ob prvem srečanju − s svojimi učitelji, kasnejšimi prijatelji, Krstom Hegedušićem, Đurom Tiljakom, Vidom Mihičićem − prevzel s svojim ...

Grafik István Galič se je rodil leta 1944 v Lendavi v Dolnji ulici. Njegov oče je bil dimnikar, imel je še dva brata in sestro. Učitelji so že v zgodnjem otroštvu opazili njegovo likovno nadarjenost, kasneje, v soboški gimnaziji pa se je že resno pripravljal na svojo poklicno pot. Vpisal se je na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, ki so jo pozneje omenjali kot grafično šolo, in nadaljeval študij na grafični specialki pri prof. Riku Debenjaku in prof. Marjanu Pogačniku. ...

M_FerdoGodina

Rodil se je leta 1912 v Dolnji Bistrici. Po končani osnovni šoli se je po spremembi takratne državne tvorbe vpisal na klasično gimnazijo v Ljubljani. Maturo je opravljal v Mariboru. Kasneje se je spet vrnil v Ljubljano, kjer je študiral pravo. Od 30-ih let je bil zunanji sodelavec pri več revijah, tako je objavljal v revijah Ljudska pravica in v Kleklovih Novinah.V 30-in letih je bil urednik glasila Mladi Prekmurec. Tedaj spozna marksistične ideje, ki vidijo edino možnost družbenih ...

Rodil se je leta 1934 v Mostju. Nižjo gimnazijo je končal v Lendavi, kjer je maturiral in se izučil za orodjarja. Od leta 1968 pa vse do svoje upokojitve je delal v Nemčiji. Domača kritika in umetnostna zgodovina sta ga po vrntivi domov omenjali kot »pisatelja slik«. János Göncz je naiven slikar, znotraj te zvrsti ga lahko uvrstimo med naivne realiste. Je trmast predstavnik tiste zvrsti, kateri so v likovnoumetniškem svetu zahoda/zahodnem svetu/ svetovno prepoznavnost ...

Rodil se je v Murski Soboti, učiteljišče je končal v Szombotelu, fakulteto pa v Pécsu. Diplomirani učitelj zgodovine in kulturni animator je svojo poklicno pot začel v samoupravni skupnosti, nato se je zaposlil pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti, katerega direktor je bil dve desetletji.László Göncz, ki je bil v 90. letih navzoč s pesmimi, kasneje pa vse bolj tudi na področju madžarske manjšine in zgodovine, je leta 2003 objavil svoj roman z naslovom Olvadó jégcsapok. O ...

M_GonterEndre

Rodil se je v Dobrovniku, leta 1949. Po maturi na murskosoboškem učiteljišču je študij nadaljeval na Pedagoški akademiji v Mariboru, in sicer na likovnem oddelku, kjer sta ga poučevala Lajcsi Pandur in Maks Kavčič. Po končani fakulteti se je naselil v Murski Soboti, postal je član Grupe 676. Nekaj časa je poučeval, kasneje je bil tehnični urednik Vestnika. Imel je številčne skupinske in samostojne razstave. Je slikar, ki išče odgovore na vprašanja o usodi svojega ...

M_HagymasIstvan

Rodil se je v Novem Sadu, nato je živel v Senti, leta 1986 se je preselil v Lendavo. Po poklicu je psihiater. S fotografiranjem se ukvarja od 70-ih let, svoje fotografije je domiselno, nakazujoč na njihovo značilnost fotograma, poimenoval »fény-képek« (»slike svetlobe«). Svoje fotografije je predstavil na številnih razstavah. Je pisatelj in interpretator filmov, zanima ga svet mitov. Trenutno živi in ustvarja v Lendavi. Zanimanje za fotografijo in fotografiranje v študijskih ...

M_HalaszAlbert

Rodil se je v Gornjem Lakošu. Osnovno in dvojezično srednjo šolo je zaključil v Lendavi nato pa se je vpisal na Univerzo ELTE v Budimpešti, kjer je leta 1994 diplomiral iz madžarskega jezika in književnosti ter etnografije. Po vrnitvi v Prekmurje se je zaposlil kot novinar časnika Népújság, leta 1997 pa je ustanovil zasebno založbo. Od leta 1998 je opravljal nalogo programskega direktorja RTV-programov za madžarsko narodno skupnost v Lendavi. Leta 2000 je doktoriral iz etnografije. ...

M_HermanLaszlo

Herman je začel kot samouk, nato pa je končal Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. Od takrat slika.Herman je tipičen predstavnik generacije umetnikov, ki so po končanem šolanju iskali možnost zaposlitve v glavnem mestu, vendar ga vse od takrat zaposluje misel o vrnitvi.Občutje brezdomovinskosti je prvič izrazil v svojih slikah z naslovom Száműzetésben [V izgnanstvu], ki jih je izdelal ob mileniju. Z motiviko ribe pravzaprav simbolizira vrženost posameznika v družbo – le-ta ...

M_CvetkaHojnik

Rodila se je v Murski Soboti. Po končani gimnaziji se je vpisala na Naravoslovno-tehniško fakulteto univerze v Ljubljani, na Oddelek za tekstilstvo, kjer je diplomirala na študijskem programu Oblikovanje tekstilij in oblačil, nato pa zaključila še študij na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Na likovnoumetniški sceni je s številčnimi razstavami v tujini in doma prisotna že približno tri desetletja, za svoje delo pa je prejela številne nagrade in priznanja. Živi in ...

Učitelj likovne vzgoje, pisatelj proze ter pesnik se je rodil v Lentiju, družina pa se je v času druge svetovne vojne preselila v Lendavo. Eden od kasnejših obiskov Lentija je za vedno ostal v spominu štiriletnega dečka. Njegovega očeta so madžarske oblasti obtožile vohunjenja ter ga poslale v zapor in ga tako ponižale pred sinovimi očmi. V murskosoboškem učiteljišču ter nato na mariborski Pedagoški akademiji se je prvič srečal z likovno umetnostjo ter risanjem. Svojo ...

M_ZdenkoHuzjan

Zdenko Huzjan se je rodil leta 1948 v Lendavi. Po končani Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani se je specializiral za slikarstvo. Univerza v Ljubljani mu je leta 1988 podelila priznanje za njegovo umetniško delo in naziv docenta. Leta 1997 je napredoval v naziv rednega profesorja za slikanje in risanje. Poznamo ga kot slikarja, grafika in deloma kiparja. Za svoje delo je med drugim prejel nagrado Prešernovega sklada za leto 1987, nagrado Riharda Jakopiča (2002) ter Župančičevo ...

Rodila se je na Ptuju, leta 1954, v narodnostno mešani družini, očetu Črnogorcu ter materi iz slovenske Istre. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomirala iz francoščine in primerjalne književnosti in se zaposlila kot učiteljica. Njena prva knjiga, prevod romana z naslovom Otok v luninem popku, ki ga je prevedla iz novogrščine, je izšla leta 1986 pri Pomurski založbi.  Leta 2000 je izdala antologijo grške literature 20. stoletja, sledila pa ji je še antologija grške ...

Rodila se je leta 1936 v Dolnjem Lakošu kot Rózsa Szúnyogh. Nižjo gimnazijo je končala v Lendavi, nato se je vpisala na učiteljišče v Subotici, kjer je tudi diplomirala. Po diplomi je poučevala v svojem »izbranem rojstnem kraju«, Domanjševcih, kjer sta poučevala tudi njen kasnejši mož Géza Kercsmár ter njen brat, Sándor. Kasneje se je zaposlila pri Murskosoboškem madžarskem radiu, vse do svoje upokojitve je bila vodja murskosoboške madžarske skupnosti in ...

M_KiralyFeri

Ferenc Király se je rodil leta 1936 v Dolnjem Lakošu. Po končani Šoli za oblikovanje v ljubljani se je vpisal še na Akademijo za likovno umetnost, v razred kiparja Frančiška Smerduja. Študij je nadaljeval na zagrebški Akademiji za likovno umetnost, kjer je leta 1964 diplomiral  pri profesorju Franetu Kršiniću. Nekaj časa je tudi poučeval likovno umetnost, od leta 1973 je bil skozi 20 let direktor Galerije-Muzeja Lendava. Imel je več kot pol stotine samostojnih in skupinskih ...

M_SuzanneKiralyMoss

Rodila se je leta 1937 v Chicagu, (Illinois, ZDA). Prva pomembnejša država v njenem življenju je Teksas, kjer je maturirala. Študirala je slikarstvo na akademiji za likovno umetnost The Art Students League of New York. Kasneje je iz radovednosti odpotovala v Evropo, v Zagreb, in preživela nekaj semestrov na tamkajšnji Akademiji za likovno umetnost. Tam je spoznala tudi bodočega moža, kolega, Ferenca Királya. Leta 1967 je diplomirala ter kasneje tudi magistrirala na Akademiji za ...

M_MiskoKranjec

Rodil se je v Veliki Polani v delavsko-kmečki družini. Po končani gimnaziji je študiral slavistiko in filologijo, vendar je študij leta 1934 opustil. Nato se je posvetil pisanju in novinarstvu. Razorčaran nad  krščansko socialistično ideologijo se spoprijatelji z idejo komunizma. Med letoma 1934 in 1935 je v Dolnji Lendavi urednik časopisa Ljudska pravica. V 30-ih letih napiše več novel, povesti in romanov, s katerimi nastopi kot začetnik in kasneje osrednji predstavnik ...

M_PandurLajcsi

Rodil se je leta 1913 v Dolnji Lendavi. Med leti 1920 in 1925 je bil dijak realne gimnazije v Zalaegerszegu. Obrtno šolo in pozneje tudi Akademijo likovnih umetnosti je končal v Zagrebu pri profesorju Ljubu Babiću. Leta 1942 se kot učitelj risanja zaposli na meščanski šoli v Lendavi. Istega leta ga pošljejo na izpopolnjevanje v slikarstvu na Akademijo za likovno umetnost v Budimpešto. Med leti 1946 in 1949 kot profesor risanja poučuje na gimnaziji na Ravnah na Koroškem, nato nastopi ...

Olga Paušič se je rodila leta 1953 v Lendavi. Šolala se je v Murski Soboti in Mariboru, kjer je diplomirala leta 1974. Vse do svoje upokojitve je na DOŠ I Lendava poučevala slovenski jezik in izbirni predmet gledališki klub. Poleg gledaliških besedil, namenjenih mladini, piše odrska besedila tudi za gledališke skupine odraslih. Njena pisateljska pot se je začela leta 1995, ko sta s Štefanom Huzjanom izdala zbirko Obrazi, dve leti kasneje pa je sledila zbirka avtobiografskih ...

Katja Pál se je po končani gimnaziji v Lendavi vpisala na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 2010 magistrirala. Med leti 2007−2011 je aktivno sodelovala pri organizaciji in vodenju mladinske likovne kolonije LindArt, kasneje pa je svojo naklonjenost  alternativni umetniški sceni izrazila z odprtjem in vodenjem umetniškega ateljeja D’CLINIC. Medtem, ko je v ospredju likovnega raziskovanja Katje Pál razmerje med ustvarjenim umetniškim delom in ...

Najmlajši član naše književnosti, ki je kot 16-letnik »vseeno dočakal,« da se je odpravil po razbrazdani poti pesnika, ki je izdal svojo prvo zbirko. Je dijak gimnazije Dvojezične srednje šole Lendava. Mlad pesnik pa ni začel s poezijo, temveč s prozo: je večkratni nagrajenec Lietrarnega tekmovanja Sándor Szúnyogh, ki je dejaven tudi na drugih področjih. Za določilni dejavnik svojega življenja ima interpretacijo, na področju katere je neodvisno od starostne skupine dobil ...

Ena od odločilnih osebnosti slovenskega gledališča in filmske umetnosti, oblikovalka več vlog, se je rodila v Dolnji Lendavi, v Tomkovi hiši, ki so jo režimski ljudje določili za »stanovanje« njene družine. Po končani fakulteti (AGRFT) si je kmalu izbrala matično gledališče, v ljubljanski Drami je nastopala od leta 1946 in ji ostala zvesta vse do konca. Čeprav je igrala v mnogih filmih, za vloge v katerih je dobila najvišja priznanja (zlato areno in nagrado kritike, Pulj 1961, ...

M_SzomiPal

Pál Szomi se je rodil v kmečki družini v Petišovcih, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. Nižjo gimnazijo pa je obiskoval v Lendavi. Leta 1962 je v Novem Sadu pridobil višješolsko diplomo. Učiteljsko poklicno pot je začel v Baranji, po vrnitvi domov je postal novinar takrat ustanovljenega Radia Murska Sobota. Leta 1966 v Novem Sadu pridobi učiteljsko diplomo, kasneje pa na Pedagoški akademiji v Mariboru diplomira tudi iz slovenskega jezika. Do konca 80. let poučuje madžarski jezik ...

M_SzunyoghSandor

Rodil se je v Dolnjem Lakošu. Njegovo prvo veliko doživetje je bilo doživetje revnega sveta po svetovni vojni. Osnovno šolo je obiskoval v rojstni vasi, leta 1963 je zaključil šolanje na učiteljišču v Murski Soboti. Do leta 1970 je poučeval v Domanjševcih na Goričkem. Kasneje je diplomiral na Mariborski Pedagoški fakulteti ter si nato pridobil še učiteljsko diplomo v Sombotelu. Leta 1970 se vrne v Lendavo, kjer se zaposli pri Népújságu, od leta 1971 je bil urednik letopisa ...

Leksikon z naslovom Délvidéki Magyar Képzőművészeti Lexikon (Madžarski likovnoumetniški leksikon Južne pokrajine op. prev.) Arpada Šalamona, ki je leta 1950 diplomiral na subotiškem učiteljišču, učitelja likovne vzgoje in tehnike na šolah v Hodošu, Murski Soboti in Lendavi, kasneje diplomanta Pedagoške akademije v Ljubljani (1954) ter učitelja v prvi vrsti omenja zaradi njegovega pedagoškega dela. In čeprav je zgodaj odšel iz Prekmurja, kjer je bil znan po svojih ...

M_SabinaSinko

Leta 1992 na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Mariboru. Že v študijskih letih je v njej dozorela misel za lutkovno gledališče, izdelovala je scenske rekvizite, ustvarjala scenografije, ilustrirala, slikala, posebej pa se je posvetila slikanju na svilo.Za umetniško izražanje potrebna oblika in vsebina pri njej nista eno zaključeno stanje. O tem je v enem od zgodnejših pogovorov izjavila naslednje: »Še vedno nisem našla »prave« forme, stopnja iskanja pri meni ...

Csilla Tomka, grafična oblikovalka ter vizualna umetnica, ki se je rodila v Čakovcu in odraščala v Lendavi, spada k skupini mladih likovnih umetnikov, ki izhajajo iz kolonije LindArt in ki so v veliko primerih nadaljevali izobraževanje v tej smeri. Osnovno šolo je obiskovala v domačem kraju ter šolanje nadaljevala – skupaj z nekaterimi iz njene generacije (Baumgartner, Časar, Orban P.) – v Železni županiji, na Gimnaziji in umetniški strokovni srednji šoli v Sombotelu, na ...

Rodila se je leta 1960 v Lendavi. Po končani gimnaziji v Murski Soboti se je vpisala na AGRFT v Ljubljani, kjer je študirala pod mentorskim vodstvom Mileta Koruna in kasneje Kristijana Mucka. Kot študentka akademije je v Mladinskem gledališču v Ljubljani igrala v dveh uprizoritvah: leta 1980 v Kiš-Ristićevi Missa in a minor v režiji Ljubiše Ristića in leta 1982 v Makarovič-Roccovi Smrad operi v režiji Dušana Jovanovića. Iz igre je diplomirala leta 1984 in se že v sezoni ...

M_VargaJozsef

Jožef Varga, učitelj, jezikoslovec, pesnik, pisatelj, se je rodil leta 1930 na Hrvaškem v Virovitici. Osnovno šolo je končal v Genterovcih, učiteljišče pa v Murski soboti. Učil je na več osnovnih in srednjih šolah v Prekmurju. Leta 1996 je na Oddelku za filozofijo Univerze v Novem sadu pridobil višješolsko izobrazbo iz madžarskega jezika in književnosti. Učiteljsko diplomo si je pridobil leta 1976 na Oddelku za filozofijo Fakultete ELTE, kjer je leta 1986 tudi ...

M_VlajLajos

Je prvi pesnik madžarske manjšinske književnosti v Sloveniji ter njen neutruden politični in kulturni vodja. Rodil se je v družini z veliko otroki v Lendavi, v Dolnji ulici. Po končani osnovni šoli in štirih razredih meščanske šole se je želel vpisati v gimnazijo in postati učitelj, vendar se je zaradi pomanjkanja denarja moral naučiti očetovega poklica, čevljarstva.V tridesetih letih se spozna z delavskim gibanjem, po madžarski zasedbi Prekmurja ga aretirajo, najprej je zaprt ...

M_ZalaGyorgy

Začetki likovne umetnosti na območju Lendave v 20. stoletju so povezani z imenom Györgya Zale, ki se je rodil leta 1858 v takratni Dolnji Lendavi. Šolal se je na Dunaju in v Münchnu. 1884 se je vrnil na Madžarsko in takrat se je začela njegova uspehov polna poklicna pot, ki pa ni potekala brez zapletov in ignorirance, je skoraj samostojna v madžarski likovni umetnosti oziroma zgodovinskem kiparstvu. Proti koncu življenja je najprej moral prodati svoj večji atelje, nato pa ...

Judit Zágorec - Csuka se je rodila v Genterovcih.  Po končani osnovni šoli je maturirala na lendavski srednji šoli in študij nadaljevala na Filozofski fakulteti Univerze ELTE, kjer je leta 1991 diplomirala na smeri knjižničarstvo in madžarski jezik s književnostjo. Po končanem študiju se je zaposlila pri Népújságu, kot novinarka za področje kulture. Od leta 1994 je  najprej poučevala madžarski jezik na lendavski srednji šoli, nato pa na DOŠ I. Lendava. Leta 2006 je ...

 

Obvestilo!

Prosimo vse tiste, ki imajo stalno prebivališče na področju Občine Lendava ali so se rodili na področju sedanje Občine Lendava in smatrajo, da bi bili upravičeni do vpisa v leksikon literarnih in likovnih umetnikov, da nam na spodnji naslov pošljejo kratek življenjepis iz katerega bo razvidno njihovo tovrstno umetniško udejstvovanje.

Izdajatelj: Knjižnica – Kulturni center Lendava
Lendvai Könyvtár és Kulturális Központ
Avtor: Lajos Bence
Urednik: Albert Halász
Prevajalka: Ines Horvat
Lektorica: Ines Horvat
Strokovni sodelavci: Dejan Vučko, Ines Horvat, Sebastijan Časar
Izdajo so podprli: Občina Lendva, sklad Bethlen Gábor Alap
Administrator: umetniski.portreti@kkl.si
Zadnja sprememba: 28. 12. 2020 12:50:52