Lajos Vlaj

Je prvi pesnik madžarske manjšinske književnosti v Sloveniji ter njen neutruden politični in kulturni vodja. Rodil se je v družini z veliko otroki v Lendavi, v Dolnji ulici. Po končani osnovni šoli in štirih razredih meščanske šole se je želel vpisati v gimnazijo in postati učitelj, vendar se je zaradi pomanjkanja denarja moral naučiti očetovega poklica, čevljarstva.

V tridesetih letih se spozna z delavskim gibanjem, po madžarski zasedbi Prekmurja ga aretirajo, najprej je zaprt v Murski Soboti, nato v Sombotelu ter Pécsu. Tam, v samoti zapora, napiše svoje najbolj pretresljive in izrazne pesmi (npr. Körséta a fegyházudvaron, Csak tenyérnyi résen), njegove pesmi z vojno tematiko so bile objavljene tudi v vojvodinskih revijah Híd in Kalangya.

Po drugi svetovni vojni je naprej delal kot prevajalec, nato pa kot prodajalec v lendavski knjigarni. Bil je prvi manjšinski politik madžarske manjšine živeče v Sloveniji, ki je poudarjal tudi pomen njenega prosvetnega razvoja. V svojih pesmih sledi lirični zapuščini madžarskih ljudskih pesmi, nanj sta vplivala tudi madžarska pesnika Endre Ady in Gyula Illyés. Znan je tudi kot prevajalec: bil je prvi, ki je v madžarščino prevedel Prešernovo Zdravljico.

Leta 1961 objavljena zbirka Versek [Pesmi], katere kritiko je napisal István Szeli iz Vojvodine, je navkljub svojim pomanjkljivostim vzbudila upanje v to, da majhna skupnost ob Muri vseeno lahko izoblikuje lastno kulturo oziroma literaturo. Jezikovna slabotnost zaradi izseljevanja inteligence po 2. svetovni vojni je skupnost pahnila na rob jezikovnega preživetja.

Po drugi strani pa tudi njegovi slovenski somišljeniki, prav tako kot njegovi madžarski sodelavci, niso znali ovrednotiti, oceniti pisateljeve kakovosti. Miško Kranjec in Vanek Šiftar sta v Vlajevih pesmih pogrešala revolucionaren, aktualni politični ton, stil, pesmi zbirke pa sta označila kot »intimno poezijo minulih dni« in » poezijo brez velikega revolucionarnega zagona.«

Na žalost so Vlajevi madžarski manjšinski sodelavci tudi kasneje v njem videli le nekoga, ki jim je bil za vzgled, in narodnostnega politka. Tudi njegov politični kolega Sándor Varga je napačno razumel njegovo pesništvo, katerega osrednji element je bila skromnost, rekoč, da niti pesnik sam ni bil mnenja, da je njegovo literarno delovanje in pesništvo pomembno. Danes že vemo, da so njegove čudovite izpovedi o rojstnem kraju, o malem človeku (Réthatári cser alatt, Drága föld, Vonaton itd.), napisane pred vojno, ter njegove med vojno napisane presunljive izpovedi (Csak tenyérnyi résen, Körséta a fegyházudvaron itd.) dobile visoko oceno tudi v daljni Vojvodini. János Herceg konec 50. let o Vlajevih pesmih, ki jih je večkrat objavil tudi v svoji reviji Kalangya, piše naslednje: »Spomnim se 8−10 njegovih pesmi, in le-te kažejo na pesnika z izoblikovanim in določenim profilom. Njegovo pesništvo ni služilo samo za izražanje čustev; s svojimi pesmimi je poučeval in se sproščal. Vendar vedno s pesniškim zanosom in zahtevo. « István Szeli (1981) o zbirki Versek zapiše: »Vlajevo pesništvo je zavračanje tiste banalnosti, da se muze med vojno ne oglašajo: od 36 je 32 pesmi napisal na najglobji točki svojega življenja, med leti 1939 in 1944, v zaporu, internacijskih taboriščih, vojnih bolnišnicah, v globinah vojne usode.« Na žalost je v njegovi posthumno izdani zbirki (Szelíd intés, 1967)  opazno veliko večje nihanje v kakovosti, ravno zaradi agitpropovskega vdora, ki kaže znake »hura optimizma« (A Jövő kovácsai, Októberi forradalom, 1917, Testvérem lettél). Na njegovo onemitev je v veliki meri vplivala njegova bolezen ter tudi dejstvo, da je ustvarjal v praktično praznem prostoru, in čeprav mu je politično stanje omogočilo, da se je v 60. letih osamosvojil od politike, zaradi svoje tragično hitre smrti ni mogel pomagati mladim pri njihovi literarni dejavnosti. Kot pozitiven zgled za začetek založništva je služilo sodelovanje pisateljev generacije Pričakovanja pomladi s prekmursko Pomursko založbo.

Dela:

  • Lajos VLAJ, 1961: Versek. Murska Sobota: Pomurska založba.
  • − −, 1967: Szelíd intés. Murska Sobota: Pomurska založba.

Zadnja sprememba: 15. 11. 2015 10:51:25