Ferdo Godina

Rodil se je leta 1912 v Dolnji Bistrici. Po končani osnovni šoli se je po spremembi takratne državne tvorbe vpisal na klasično gimnazijo v Ljubljani. Maturo je opravljal v Mariboru. Kasneje se je spet vrnil v Ljubljano, kjer je študiral pravo. Od 30-ih let je bil zunanji sodelavec pri več revijah, tako je objavljal v revijah Ljudska pravica in v Kleklovih Novinah.

V 30-in letih je bil urednik glasila Mladi Prekmurec. Tedaj spozna marksistične ideje, ki vidijo edino možnost družbenih sprememb v revoluciji. S svojimi literarnimi deli, še posebej z novelami, ki so se pojavile v Ljubljanskem zvonu, Modri ptici in v Sodobnosti, postane znan po državi.

Leta 1941 je prepričan, da le revolucija zagotavlja družbene spremembe in pravično porazdelitev družbenih dobrin. Takrat se pridruži partizanom, dvakrat je ranjen v bojih. Leta 1944 ga vodstvo slovenskega odporniškega gibanja pošlje v rojstni kraj, Prekmurje, kot aktivista. Po letu 1945 je urednik več revij, nekaj časa je bil celo direktor Slovenskega knjižnega zavoda, nato pa dramaturg Triglav filma. Umrl je leta 1994 kot svobodni književnik.

Godina je svojo pisateljsko pot začel z mladinsko prozo, ki jo je, kot je povedal, pisal zato, ker se mu je zdelo škoda, da bi bili spomini iz njegovega otroštva pozabljeni. Izmed treh zbirk novel z mladinsko tematiko je najdaljša in najbolj priljubljena zbirka novel z naslovom Sezidal si bom hišico, najmlajši pa imajo radi tudi njegove slikanice (Zmaj v oknu). Literarna kritika v le-teh hvali ubranost pripovedi z življenjskimi izkušnjami 10- do 12-letnega pripovedovalca, iskrenost pripovedi, pristno mehkobo v odnosu do povedanega ter enostaven način pisanja. 

V kasnejših delih je uporabljal tehniko pisanja, s katero poskuša pisatelj postati sogovornik mladega bralca.

Za njegove estetske poglede ter zvestobo do pisanja romanov in proze je značilna enostavnost, kar je bilo značilno tudi za Petőfijevo pisanje.

Osrednje mesto v Godinovem literarnem opusu zavzema leta 1945 izdan roman Bele tulpike, katerega glavni lik je kaplan Arpad Zrim. S figuro Arpada Zrima je Godina izoblikoval zapleten lik duhovnika, katerega glavni viri konflikta so družba in strog celibat, pa tudi stroga morala malega mesta, ki mladega duhovnika notranje strejo in zlomijo. Godina je Zrimovo človeško in duhovniško usodo radikaliziral do te mere, da njegov lik več ne najde poti ne do Cerkve ne do osebne pomiritve. (F. Just) Tako je njegov propad neizbežen. Bele tulpike kot metafora lepote, čistosti in notranje harmonije zaradi njegovega nenehnega boja z okoljem in samim seboj ostajajo nedosegljive: »Tulipke bi rad trgal, rad bi jih imel v rokah in jih odnesel domov … Stopam v vodo. Noge se mi pogrezajo v mehko, travnato dno. Do tulpik le ne morem,« pravi vdan v usodo.

V delu Človek živi in umira se mešata preteklost in sedanjost, kmetu Zveru niti tuja niti domača zemlja ne prineseta nič dobrega. »Rdeča gospoda« in občinski birokrati mu zagrenijo zadnje dni pošteno preživetega življenja. Zaradi stalnega izkoriščanja se počuti kot hlapec, ki v svojem obupu izhod znova išče v tujini.

V drugem romanu Molčeči orkester, katerega tema je povojni svet in se dogaja v letih po razpadu Kominforma, proučuje temo pritiska totalitarnega sistema na posameznika in je orwellovsko zaskrbljen zaradi vsesplošnega nadzora na posameznikom. Eden od njegovih junakov poda mnenje o nastajajočem družbenem nadziranju: »Bil je prepričan, da bodo prisluškovalni aparati ugonobili človeka z moralnim smradom. Sleherno bitje bo kontrolirano. Intimnega življenja ne bo nihče več živel.«

Dogodke med vojnimi leti 1941−45 je zapisal v svojo spominsko knjigo, v delu s podobno tematiko, ki nosi naslov Prekmurje 1941−45 pa je zbral mnenja svojih kolegov, aktivistov OF.

Dela:

  • Ferdo GODINA, 1945: Bele tulpike. Ljubljana: Slovenski knjižni zavod.
  • − −, 1950: Ptice selivke. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • − −, 1950: Preproste zgodbe. Ljubljana: Slovenski knjižni zavod.
  • − −, 1955: Krivda Jarčekove Kristine. Maribor: Obzorja.
  • − −, 1961: Žemlje. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • − −, 1961: Družinski dnevnik. Murska Sobota: Pomurska založba.
  • − −, 1962: Pravljica o logarnici. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • − −, 1962: Dajmo živeti tudi drugim. Ljubljana: Cankarjeva založba.
  • − −, 1963: Bele tulpike. 2. izd. Murska Sobota: Pomurska založba.
  • − −, 1964: Na novo leto se ne smeš umiti. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • − −, 1966: Viragova Verona. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • − −, 1966: Babilon ljubezni in sovraštva. Murska Sobota: Pomurska založba.
  • − −, 1967: Prekmurje 1941–1945. Murska Sobota: Pomurska založba.
  • − −, 1967: Kako pišem. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • − −, 1971: Kos rženega kruha. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • − −, 1971: Ljudje. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • − −, 1972: Bele tulpike. 3. izd. Murska Sobota: Pomurska založba.
  • − −, 1973: Jezdec brez konja. Ljubljana: Borec.
  • − −, 1974: Sezidala si bova hišico. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • − −, 1974: Človek živi in umira. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • − −, 1976: Bele tulpike. 4. izd. Murska Sobota: Pomurska založba.
  • − −, 1978: Jaz sem njena mama. Ljubljana: Ljudska pravica.
  • − −, 1980: Polži podrejo oreh. Ljubljana: Borec.
  • − −, 1980: Bele tulpike. 5. izd. Murska Sobota: Mladinska knjiga.
  • − −, 1980: Prekmurje 1941–1945. 2. izd. Murska Sobota: Pomurska založba.
  • − −, 1981: Ko so cvetele marelice. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • − −, 1981: Molčeči orkester. Maribor: Obzorja.
  • − −, 1982: Ilegalček. Ljubljana: RTV Ljubljana.
  • − −, 1983: Zmaj v oknu. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • − −, 1984: Halo, halo, kliče Prekmurje. Ljubljana: Borec.
  • − −, 1985: Zaklenjeni dom. Murska Sobota: Pomurska založba.
  • − −, 1987: Košček njihove mladosti. Ljubljana: Partizanska knjiga.
  • − −, 1987: Siničke v škornju. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • − −, 1987: Jezdec brez konja. 2. izd. Ljubljana: Borec.
  • − −, 1988: Nada, vrni se. Ljubljana: Prešernova družba.
  • − −, 1992: Glas samotne ptice. Ljubljana: Državna založba Slovenije; Murska Sobota: Pomurska založba.
  • − −, 1992: Bele tulpike. 6. izd. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Zadnja sprememba: 15. 11. 2015 09:41:54