István Hagymás

Rodil se je v Novem Sadu, nato je živel v Senti, leta 1986 se je preselil v Lendavo. Po poklicu je psihiater. S fotografiranjem se ukvarja od 70-ih let, svoje fotografije je domiselno, nakazujoč na njihovo značilnost fotograma, poimenoval »fény-képek« (»slike svetlobe«). Svoje fotografije je predstavil na številnih razstavah. Je pisatelj in interpretator filmov, zanima ga svet mitov. Trenutno živi in ustvarja v Lendavi.

Zanimanje za fotografijo in fotografiranje v študijskih letih v Debrecenu sta spodbudili dve stvari: prva je ta, da je spoznal fotogram, druga pa je imela odločilno vlogo že na poti njegove spremembe v umetnika. Fotogram je nastal po naključju, kot to piše tudi v eni od izpovedi: »Na kosu stekla je slučajno pristala kapljica črnila, ki sem jo z nepojasnljivim gibom prekril z drugim kosom stekla. Tako nastalo »vesolje« se širi vse od takrat. Če sem dobre volje, vzamem eno izmed njih ter fiksiram trenutno stanje in vmes imam občutek kot bi potoval.«

Hagymás je v Debrecenu, na seminarju Gáborja Papa o Csonytváryju, medtem ko je poslušal mojstra govoriti o zavesti o poslanstvu in o njeni uresničitvi, ugotovil, da je njegovo poslanstvo postati umetnik. In zgodaj je doumel bistvo teorije »vse je povezano z vsem«.

Kot je priznal Hagymás, se je njegova pogumna sposobnost analize se je začela z vizionarsko interpretacijo Gáborja Papa in zbirateljskim delom. Njegove interpretacije so bile v začetku bolj skromne in so presegale organsko bogastvo madžarskega besednega zaklada, poskusil jih je izraziti z močjo povezanosti množice enakopomenskih besed ter izbočiti njegovo univerzalno, okroglo celoto biti. Te predhodne študije so ga zanesle v smer fotografiranja, vse do odkritja množice slikovnih simbolov.

Prav tako o začetku njegove umetniške poti in njegovi zavezanosti umetnosti ter o umetniškem raziskovanju, ki izhaja iz njegovega usposabljanja za svoj poklic, piše njegov sodobnik, likovni umetnik Péter László: »István Hagymás (pravzaprav) kot zdravnik psihiater črpa navdih za svoje ustvarjanje iz ideje Rorschachovih  testov, ki so znani iz psihologije. Rorschachov test je enostaven način analize, ki poteka tako, da na list kapnejo kapljico črnila, ga prepognejo in nato proučujejo asociacije na nastale slike.« Le da gre Hagymás v nasprotno smer, saj on fizično analizo »lastnih slik« opravlja kar na sebi in jo prizoru primerno kreativno vodi, kombinira in končno preslikane montažne slike, »ki ustrezajo tudi abstraktnim slikam narave«, spremeni v stvaritev.«

Tako tudi svoj lastni jaz, svojo poklicanost postavi za predmet umetniškega raziskovanja. Saj je njegov bistveni ustvarjalni element voda sama, pramorje, iz brezživljenjske fizične moči katerega so se rodile biološke oblike.

O mitološki čudežni spremembi pa nas prav tako pouči Hagymás: »Po arhaični logiki analogičnega razmišljanja se pijača v vrču temu primerno spremeni iz profane tekočine v sveti nektar oziroma, če vam je tako bolj všeč, v vodo življenja, ohranjevalca življenja, pijačo življenja, kot na (Attilovem) vrču pojavljajoči se motivi oziroma motivi rastlinskega, živalskega in človeškega življenja, ki se na svoj način tudi nepretrgano izmenjujejo vedno v novo resničnost,« lahko beremo v eni od njegovih izpovedi.

Robert Inhof je ob njegovi zadnji razstavi z naslovom Sončna voda (Napvíz) povedal: »István Hagymás pri svojem umetniškem početju na nek način spominja na pirata, ki je ukradel specifičen zaklad in ga skrbno skriva. Ta zaklad je živa voda prerojenja. Voda na Hagymásevih fotografijah ni univerzalna, zato se je ne da deliti. Podobna je človekovi senci. Vsak ima namreč svojo lastno senco, ki se ne prilega nobenemu drugemu človeku. V takšni, mitološki in pravljični analogiji lahko najdemo tudi povezavo med senco in Hagymásevo vodo. Vsak ima torej nekje svoj zaklad, svojo »živo vodo«, ki mu omogoča življenje in notranje prečiščevanje.«

Hagymás, ki ima izvrstne analitične sposobnosti, je do sedaj izdal 4 zbirke, ki vsebujejo povezave z astralnimi miti, za osnovo analize katerih je vzel vse od raznoraznih življenjskih del od Fellinija do Józsefa Attile, pa od modernih glasbenih poizkusov vse do analize avtomobilskih znamk.

Poleg tega je v preteklih 40 letih na več kot 30 samostojnih in več kot stotih skupinskih razstavah predstavil svoja dela od Vojvodine do Slovenije ter od Madžarske do Slovaške.

Vir:

Zadnja sprememba: 15. 11. 2015 16:50:15