Arpad Šalamon

Leksikon z naslovom Délvidéki Magyar Képzőművészeti Lexikon (Madžarski likovnoumetniški leksikon Južne pokrajine op. prev.) Arpada Šalamona, ki je leta 1950 diplomiral na subotiškem učiteljišču, učitelja likovne vzgoje in tehnike na šolah v Hodošu, Murski Soboti in Lendavi, kasneje diplomanta Pedagoške akademije v Ljubljani (1954) ter učitelja v prvi vrsti omenja zaradi njegovega pedagoškega dela. In čeprav je zgodaj odšel iz Prekmurja, kjer je bil znan po svojih modernih pedagoško-didaktičnih pristopih, »prenovitvi« gledališča in lutkovnega gledališča ter taborjenja (skavti), je njegovo delovanje pustilo globoke sledi v njegovih učencih, ki so zaključili akademijo, ter ostalih sledilcih.

Omenjeni leksikon seveda kot pomembno navaja tudi Šalamonovo ustvarjalno delo, saj učenec Božidarja Jakca dela skoraj z vsemi grafičnimi tehnikami, še posebej z lino- ter lesorezi, tehniko suhe igle in jedkanice. Svoje poenostavljene oblike, resne in podrobno izdelane portrete – kot bravuro tehnike prerezov – mojstrsko uporablja pri svojih elibrisih, s katerimi se redno pojavlja na raznih mednarodnih razstavah, nazadnje na razstavi v Kanadi ter Kitajski. Živi in ustvarja v Slovenskih Konjicah.

Arpadu Šalamonu je Marjan Gorinšek, župan Slovenskih Konjic, kjer umetnik živi, leta 2017 podelil zlati konjeniški grb. Ob njegovi upokojitvi leta 1988. so upoštevali tudi pomembnejše mejnike njegove umetniško-pedagoške kariere, med drugim je prevzel tudi nagrado za svoje strokovno delo v društvu Modelar. Od 1992 je ena od vodilnih osebnosti v Društvu konjiških likovnikov, kjer ima zasluge za področje male grafike in ex librisa, postal pa je tudi mednarodno znan predstavnik tega žanra, je član več strokovnih in umetniških društev, med drugim mednarodnega združenja F.I.S.A.E. in kitajskega združenja exlibristov ter Exlibris društva Srbije, član češkega združenja Spoleksběratelů a přátel exlibris (SSPE), častni član Društva exlibris Sloveniae in madžarskega kluba prijateljev male grafike KBK Budapest.

Leta 2016 je prejel glavno nagrado 1. Subotiške razstave Ex libris, ki jo je organiziral Madžarski kulturni center Népkör, zato bi bila upravičena tudi organizacija velike samostojne razstave slikarja-grafika subotiškega rodu, ki bo letos stopil v svoje 87. leto. Tudi po 60. letih je njegovo ime znano njegovim učencem ter občudovalcem v Lendavi ter Prekmurju, kjer je na začetku 50. let po končanem subotiškem učiteljišču dobil svojo prvo službo v hodoški šoli. Kasneje je ta izvrsten pedagog, ki je znan po svoji odprtosti ter odkritosti, v lendavski nižji gimnaziji poučeval likovnoumetniške predmete ter na pot pospremil umetnike, kot so Štefan Galič ter Janez in Štefan Perša, pa tudi Sándorja Szúnyogha je omenjal kot svojega učenca, prav tako Elizabeto Urisk, ljubiteljico rokodelskih dejavnosti. Njegova ljubezen do lutkovne igre in lutk se še vedno ohranja v gledališču tabornikov, ki je bilo v kleti šole, katerega tradicijo nadaljujejo lendavska Pupilla (Šinko Sabina) ter ostali, Ku-Kuc (Miša Gerič in Urška Raščan), ki gradijo na lendavski tradiciji otroškega ter lutkovnega gledališča.

Število njegovih posameznih razstav je 220, s svojimi grafikami pa je sodeloval na približno 300 skupinskih razstavah v 18 državah.

Kot svež diplomant je uvedel nov način poučevanja likovne vzgoje, še posebej za osnovnošolce, ki so ga uvedli v okviru delavnic za učitelje ob podpori svetovalne službe (Horvát Béla). V okviru le-teh so kolegi likovniki lahko spoznali osnove grafike, z izdelavo prerezov ter tehnikami odtiskovanja. Takšne delavnice so delovale v G. Petrovcih, Šalovcih, v murskosoboški, beltinški, lendavski, tišinski ter ostalih osrednjih šolah. Zahvaljujoč tej pobudi je poučevanje likovne umetnosti v Prekmurju doživelo veliko spremembo.

Zadnja sprememba: 03. 04. 2019 07:49:53