Gabriella Bence Utroša

Rodila se je v Murski Soboti. Vso svojo umetnost je posvetila skrivnostim otroškega sveta ter mladinskemu, s konflikti polnemu, niti malo enostavnemu pravljičnemu, vendar pa vseeno zelo realnemu svetu. Končala je gimnazijo v Mariboru, nato pa je študij nadaljevala univerzi ELTE na oddelku za madžarski in srbohrvaški jezik, nekaj let kasneje pa je na Filozofski fakulteti Univerze Jannusa Pannoniusa v Pécsu diplomirala iz madžarskega jezika in književnosti.

Vso njeno kariero opredeljuje tematski svet otroške in mladinske kniževnosti. V njenih prvih, daljših, bolj uspešnih tekstih je prisoten kompleks otrok-oče, odpotovanje glave družine ter iz tega nastajajoča eksistencialna negotovost. Realistična sredstva se pri njej združijo z malo sentimentalnim glasom, zgodaj dozorela mladostnica bi rada odrasla za nalogo, da bi preživela odpotovanje bolnega  očeta, vendar pa končno pride le do občutka velike izgube. Na podlagi njenega besedila z naslovom Visszahozott szép karácsony (1994) so leta 2000 ob podpori RTV Slovenije posneli film z naslovom Karácsonyi varázslat [Božična čarovnija]. Pravljici z naslovom Ki lakik a sötétben (1996) in Egy kis makk története (2003) ter ostale pravljice ustvarjajo najlepšo dediščino prekmurske madžarske otroške in mladinske književnosti. Prenekatera slišana zgodbica, oziroma zgodbica, ki so jo povedala otroška usta, bi lahko upravičeno bila tudi del madžarske antologije otroške literature, če bi dovolili, da se uveljavi načelo » moderne pravljične teme za modernega otroka.« O delu z naslovom Visszahozott szép karácsony kritika (J. Varga) ugotovi naslednje: »Zvrstna opredelitev enajstih besedil se zdi enostavna naloga, saj so pravljice enostavno ločljive, oziroma so s besedila s pravljičnimi prvinami ločena od ostalih proznih stvaritev/besedil. Le-teh ne znamo natančno uvrstiti v estetski zvrsti primerno kategorijo. Ne moremo reči, da so to pravljice v smislu klasičnega pojmovanja, saj to enostavno niso. Mogoče smo najbljiže realnosti (dejstvu), če enostavno rečemo, da so »današnje pravljice««. Ostali (Cs. Farkasi) spet ocenjujejo po drugih oblikovnih ureditvah in kriterijih, tako npr. iz zgodbice z naslovom Mit (nem) vihetünk haza?[Kaj (ne) smemo odnesti domov?] iz knjige Egy kis makk története natančno opiše »nedotakljivost zasebne lastnine« na primeru ukradene vrtčevske igrače. V ostalih pravljicah njene shematske situacijske zgodbe in dialogi za svoj cilj določijo predelavo klasične pravljične tradicije, vendar vedno glede na današnjo situacijo. Premika svetleče figure v svojem iluzionističnem naravnem okolju in čeprav se izogiba konfliktnim situacijam, so te vseskozi prisotne (Durcimurci, Ki bántotta Zalailonát, Filip és a rakoncátlan bringa).

Njene novele z vsebino za odrasle, ki temtizirajo posebneže in čudne zgodbe je zbrala leta 1999 v zbirki z naslovom Mégis harangoztak. Na zavihku ovitka lahko beremo: »Zvrstno vsestranskost, ki se giblje od pripovedi (A harangozó búcsúja, Elmenni vagy visszajönni nehezebb?) pa vse do pisanj, ki so podobna radijskim igram (Tüzet szító szél, Galamb a léggömbön) v prvi vrsti določa izbira teme. S sociografsko verodostojnostjo napisane pripovedi (Meglapulva a kerítés mögött, Mégis harangoztak, Gazdag Márton igazsága) nakaže pa tudi na prenekatere skrite probleme na otoško bit obsojene skupnosti. V teh se z malo ironije izrazijo tudi čudne in ne enkrat nastale absurdne situacije, ki izhajajo iz manjšinskega položaja (Mégis harangoztak). Na zanimanje pa naletijo tudi tiste novele, v katerih ponovno oživijo figure posebnežev (Mirza, Szíriusz) ali pa s svojo obrnjeno logiko zaslužijo jezo svoje okolice …«

Vir:

  • Lajos BENCE, 1999: Mégis harangoztak. Lendava: Zavod za kulturo madžarske narodnosti.
  • Csilla FARKASI, 2004: Hétköznapok átlényegülése. Pannon Tükör 2004/2.
  • József VARGA, 1996: Bence Utroša Gabriella: Ki lakik a sötétben? Muratáj 1996/2. 108–113.

Zadnja sprememba: 18. 11. 2015 15:22:35