Albert Halász

Rodil se je v Gornjem Lakošu. Osnovno in dvojezično srednjo šolo je zaključil v Lendavi nato pa se je vpisal na Univerzo ELTE v Budimpešti, kjer je leta 1994 diplomiral iz madžarskega jezika in književnosti ter etnografije. Po vrnitvi v Prekmurje se je zaposlil kot novinar časnika Népújság, leta 1997 pa je ustanovil zasebno založbo. Od leta 1998 je opravljal nalogo programskega direktorja RTV-programov za madžarsko narodno skupnost v Lendavi. Leta 2000 je doktoriral iz etnografije. Od leta 2007 je bil novinar urednik televizijske oddaje Hidak/Mostovi, od leta 2013 je direktor Knjižnice Lendava.

Pisateljski svet Alberta Halásza je doživet oz. bolje rečeno trpeči svet: »birkózom a sorsommal, minden verssorommal« (Borim se s svojo usodo, v vsaki vrstici pesmi.) − piše v eni od svojih pesmi. Resnost,  skoraj agonijo pisanja pesmi pa označuje vrstica » minden szó kevés hozzám « (Vsaka beseda zame je premalo.). V Halászovem resnem pesniškem svetu je malo mesta za igro, čeprav se niti samo ne odpove popolnoma »čudni igri rimanja«. Zdi se, da je v osnovna situacija prenekaterih primerih napačno razumevanje, preslišanje (npr. megigázva-megigézve / po/d/jarmljen-začaran). Vendar pa je to – v skladu z zgoraj napisanim – že dolgo značilnost tega pesništva. V zbirki Mosolymorzsák in prav tako v nadaljevanju le-te z naslovom cor-kór, kór-kör, izdani leta 1993, pride do izraza njegova pesniška sposobnost odkrivanja jezika oz. maternega jezika in občudovanja besed. V svoji 3., leta 1996 izdani zbirki I-konok se je ta tendenca samo še ojačala, s posebnim jezikovnostilističnim in svetovnonazorskim načinom, z zrelejšim in z veliko novimi elementi obogatenim pesniškim »pripovednim načinom«.

Halász pa se ne zadovolji s tem, ampak črpa iz postmoderne izkušnje, na meji med likovno in konkretistično-avantgardno poetiko, sliko izpopolni z grafičnimi rešitvami, vizualnimi učinki. V zbirki Minden szó(l) iz leta 2006 dobita omembe vredno mesto posameznik in skupnost ter odkritje notranjega in zunanjega stanja usode. To odkritje pa se ne zgodi z namenom samorazkazovanja, saj sta za njim vedno skrbeča odgovornost čutečega, v prenekaterih primerih preobčutljivega pesnika, in njegova brezkompromisna drža.

Pesnik, ki sprejema prisilno oz. nepotrebno sodelovanje v javnem življenju – in na to je že ob izdaji prve avtorjeve zbirke opozoril stalni opazovalec in kritik naše literature, Imre Péntek – ni zaprt v svoj slonokoščeni stolp, iz katerega bi opazoval in se odzival na zunanje dogodke, ampak to vedno stori z neko kolektivno in posebno »mi-zavestjo«.

Nuja po obdržanju, sprejetju se oglasi tudi v več njegovih pesmih, njegov ukaz » ezt a végvárat is védeni kell!« (Tudi to mejno trdnjavo je treba obraniti!), sporoča svetu: obstajamo in obstali bomo! Tudi tema »iti ali ostati« je v manjšinskem pesništvu tema, ki zaposluje vsakega v manjšinskega pesnika, pri tem pa ni izjema niti Halász.

V njegovih novejših pesmih ponovno dobijo pomembno vlogo človekova čustva, medsebojni odnosi, ljubezen in zvestoba ter mukotrpnA in veselja polna izpoved obstoja, čeprav pesem še naprej ostaja prostor sprejemanja vlog in ne prostor igranja vlog.

V njegovi peti zbirki z naslovom Könnyű versek [Lahke pesmi] nas zmede že naslov: »Könnyu versek [Lahke pesmi] sploh niso lahko branje, celoten njegov korpus je težak, lahko rečemo, da nosi huda (psihična) bremena  …,« piše Imre Péntek o novi zbirki – »navidezno reševanje, zavračanje torej naj ne zmede nikogar! Tukaj poteka zelo zavesten pesniški trud v znamenju depoetizacije.« V njegovi zbirki haikujev (Tükörben pocsolya, 2013) nas poleg vsestranskosti tem očara tudi igranje s formo.

Dela:

  • Albert HALÁSZ, 1991: Mosolymorzsák. Lendava: Szlovéniai Magyar Írócsoport.
  • − −, 1992: cor-kór/kór-kör. Lendava: Pomurska madžarska narodna skupnost.
  • − −, 1994: Az alsólendvai sajtó és a néprajz 1889-1919. Budimpešta: Hunga-Print; Lendava: Zavod za kulturo madžarske narodnosti.
  • − −, 1996: Ikonok. Lendava: Zavod za kulturo madžarske narodnosti.
  • − −, 1999: Jeles napok, népi ünnepek a Muravidéken. Lendava: Studio Artis; Zavod za kulturo madžarske narodnosti.
  • − −, 2006: Minden szó(l). Lendava: Zavod za kulturo madžarske narodnosti.
  • − −, 2011: Könnyű versek. Lendava: Zavod za kulturo madžarske narodnosti.
  • − −, 2012: Tükörben pocsolya. Lendava: Zavod za kulturo madžarske narodnosti.
  • − −, 2012: Vsestvarnost. Murska Sobota: Franc-Franc.
  • Magdalena Svetina Terčon, Simona Solina, Albert Halász, 2016: Vrvohodci. Ljubljana: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti; Lendava: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava.

Zadnja sprememba: 25. 03. 2019 15:19:20