József Varga

Jožef Varga, učitelj, jezikoslovec, pesnik, pisatelj, se je rodil leta 1930 na Hrvaškem v Virovitici. Osnovno šolo je končal v Genterovcih, učiteljišče pa v Murski soboti. Učil je na več osnovnih in srednjih šolah v Prekmurju. Leta 1996 je na Oddelku za filozofijo Univerze v Novem sadu pridobil višješolsko izobrazbo iz madžarskega jezika in književnosti. Učiteljsko diplomo si je pridobil leta 1976 na Oddelku za filozofijo Fakultete ELTE, kjer je leta 1986 tudi doktoriral.

Od leta 1980 pa vse do svoje upokojitve je bil predavatelj in predstojnik Oddelka za madžarski jezik Pedagoške fakultete v Mariboru.

Član generacije Pričakovanja pomladi je svojo pot začel s pisanjem pesmi in pripovedi. Svoje delo je kasneje nadgradil še s pisanjem otroških pesmi, pravljic in mladinskih romanov. Njegove pesmi so glasen poziv in hkrati povelje k zvestobi madžarskemu jeziku. Njegove pripovedi so glasnice kmečkih vraž in navad ter travm, ki jih je povzročila vojna. Le-te je kasneje dopolnil s pripovedmi o »oblikovanju zavesti« na podlagi izkušenj iz zgodovinskih težkih obdobij.

Že pisatelji generacije Pričakovanja pomladi, med njimi Varga, so pisali pesmi, ki so skoraj programsko naravnano sporočale potrebo po zvestobi in vztrajnosti. V pesmih Meddig magyar a magyar?!, Vallomás, Rendületlenül oz. Most črpa iz najčistejše zapuščine pesmi o madžarstvu in ukazuje obstanek. V pesmi Nem mindegy z resnostjo avtorja pesmi Szózat (Vörösmartyja) sporoča: »Usoda te veže sem, hočeš ali nočeš! / Vere, rase sebe / prodati ne moreš!«

Tudi v njegovi novejši poeziji pogosto zasledimo pozive k pomembnosti ohranitve zvestobe madžarskemu jeziku, npr. v zbirki Mag–Szó–Álom (2001). Z. Molnar, ki je predstavil njegovo prozno zbirko z naslovom Sorvadó népem, piše: »Zbirka pripovedi Józsefa Varge se s strogo iskrenostjo sooči z napakami in protislovji svojega širšega in ožjega okolja … S tem nam enkrat za vselej ponazori dejstvo, da so epiko do sedaj neupravičeno prikazovali kot manj razvito vejo prekmurske madžarske literature …«

Posebno priložnost si zaslužijo tiste pripovedi – piše v drugem opisu –, v katerih opisuje mitološke like, ki prikazujejo živo dediščino njegovega otroštva. Socialna občutljivost in neposrednost doživetja vplivata tudi na pristnost ustvarjanja atmosfere, kot stilska presežka pa se pojavljata v novelah, zapiskih, kot so Kata, Kata, becsaptál, Egy szem füge ali Mindennapi kenyerünk.       

Zbirka Tudatformáló idők (Časi oblikovanja zavesti, 2006) prikazuje s preizkušnjami polna tri desetletja prekmurske madžarske manjšine (od leta 1920 do 1950) skozi življenje heteškega malega človeka tako, da le-ta zajema celotno bedo biti manjšine Karpatskega bazena. Prikaže nam resnico, ne samo realnosti – in ta pisateljsko-umetniška vsebina je navzoča v življenjskih slikah Józsefa Varge (L. Arday).

V zbirki Létforgá/c/sok oziroma v novelah, izdanih/pisanih po letu 2000 ga ne zanima več toliko zgodovina kot trenutno aktualni problemi. Pisateljska fikcija, ki smo je vajeni iz besedila A lendvai vár kapitánya, in izraze z etičnimi poučnimi nameni (npr. pomembnost držati skupaj, moč, ki premaga vse ostalo na družbeni ravni) tukaj zamenja prikazovanje problematike, ki izhaja iz propada vaškega življenja in tradicionalnih družinskih odnosov.

»József Varga ne more verjeti, pa tudi bralcem sporoča, naj ne verjamejo, da je to sodobni način življenja. Moramo se vprašati, ali je lahko tisto, kar nas bo uničilo, sodobno? Tisočletno dediščino, razdre družinske vezi, zastruplja medsebojne odnose?,« piše o njegovi novejši prozi András Laczkó.

Njegove zvočne igre (Egyfelvonásos drámai játékok), študije o slovenskem dvojezičnem šolstvu in recenzije o sodelavcih in pisateljskih kolegih (Esszék könyvekről) je izdala založba Nap-kiadó leta 2010.

Dela:

  • József VARGA, 1974: Naphívogató. Murska Sobota: Pomurska založba.
  • − −, 1979: Pásztortüzek. Murska Sobota: Pomurska založba.
  • − −, 1983: Élni. Murska Sobota: Pomurska založba.
  • − −, 1990: Sorvadó népem. Lendava: Magyar Nemzetiségi Közösség: Muravidéki Magyar Írócsoport.
  • − −, 1992: Konokhit. Lendava: Szlovéniai Magyar Írócsoport.
  • − −, 1995: Hang bona. Lendava: Zavod za kulturo madžarske narodnosti.
  • − −, 1998: Az ellopott tündér. Lendava: Zavod za kulturo madžarske narodnosti.
  • − −, 1999: Nyelvhasználat, névdivat. Lendava: Zavod za kulturo madžarske narodnosti.
  • − −, 2001: A lendvai vár kapitánya. Lendava: Zavod za kulturo madžarske narodnosti.
  • − −, 2001: Létforgác(s)ok. Budimpešta: Biró.
  • − −, 2001: Mag–Szó–Álom… Budimpešta: Biró.
  • − −, 2002: Tavaszi ébredés. Budimpešta: Krúdy Gyula Irodalmi Kör.
  • − −, 2002: Életfojtó lánc. Budimpešta: Krúdy Gyula Irodalmi Kör.
  • − −, 2005: Tudatformáló idők. Pilisvörösvár: Muravidék Baráti Kör Kulturális Egyesület.
  • − −, 2005: Az apró pásztortüzek bennem égnek. Lendava: Zavod za kulturo madžarske narodnosti.

Zadnja sprememba: 15. 11. 2015 12:51:10